Na podlagi 39.člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86) in 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/81, 11/86, 2/87), je Skupščina občine Vrhnika na 32. seji dne 24. 11. 1994 sprejela

Sprejmejo se splošni prostorski ureditveni pogoji za občino Vrhnika, ki jih je izdelal PRIMIS Vrhnika, pod št. proj. 15/93 v mesecu maju 1994.

Prostorski ureditveni pogoji so izdelani v skladu z dolgoročnim in družbenim planom občine Vrhnika in vsebujejo:
a. grafične dele, ki so sestavni deli prostorskih ureditvenih pogojev za posamezne planske celote in vsebujejo:
– prikaze prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine na topografskem načrtu M 1:5000
– prikaze meril in pogojev za posege v prostor na katastrskem načrtu M 1:5000 in M 1:2500
b. Tekstualni del:
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor s soglasji pristojnih organov, organizacij oziroma skupnosti
– besedilo odloka.

V območjih urejanja, kjer dolgoročni in družbeni plan predvidevata izdelavo prostorskega izvedbenega načrta, so na obstoječih objektih dovoljena le vzdrževalna dela in posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.

Na zemljiščih, ki so s prostorskimi ureditvenimi pogoji namenjena za spremljajoče dejavnosti, prometne površine, komunalne in energetske naprave ter ostale potrebe skupnega splošnega pomena so dovoljeni samo posegi, za katere je bilo zemljišče varovano. Morebitna odstopanja od tega določila so dovoljena ob pogoju, da ne bo okrnjen osnovni namen, rabe zemljišče. Presoje odstopanj bodo opravljene v lokacijskem postopku.

Prostorske sestavine planskih aktov opredeljujejo pretežne namembnosti območij urejenja. To so:
a. območja urejanja znotraj ureditvenih območij naselij, namenjena gradnji oziroma urbani rabi:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
O – površine za osrednje dejavnosti
I – površine za inštitute, šolstvo, zdravstvo
P – površine za proizvodnjo, skladišča
M – površine za mestne javne službe in servise
T – površine za promet
R – parkovne, športne in rekreacijske površine
b. območja izven ureditvenih območij naselij, ki niso namenjena gradnji oziroma urbani rabi:
E – površine za pridobivanje naravnih surovin
K – pretežno kmetijske površine
G – pretežno gozdne površine
T – površine za promet.

Območja urejanja so v prostorskih ureditvenih pogojih z vidika vrste posegov in njihovega oblikovanja podrobneje razčlenjena na morfološke enote.
Oznake morfoloških enot imajo glede vrste posegov naslednje pomene:
1 – območja za kolektivna stanovanja (blokovna gradnja)
2 – območja za individualna stanovanja (individualna gradnja)
3 – območja centralnih dejavnosti
4 – območja mešanih dejavnosti (stanovanja + centralne dejavnosti + malo gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
6 – območja proizvodnih dejavnosti
7 – območja komunalnih dejavnosti
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja, javno zelenje, nezazidane površine
9 – pokopališča
Oznake morfoloških enot imajo glede oblikovanja naslednje pomene:
a – prostostoječa redka pozidava
A – prostostoječa gosta pozidava
B – strnjena pozidava
C – kompleksi s svojevrstno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – proizvodni objekti, drugi objekti (skladišča, nadstrešnice)
F – tehnološke naprave, silosi, cisterne
G – nadstrešnice, deponije.

1. Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor, znotraj ureditvenih območij naselja:
– Dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in prizidave so dovoljene do intenzivnosti izrabe, ki ne presega razmerja 40 % pozidane nasproti 60 % nepozidane površine
– Dovoljene so spremembe namembnosti obstoječih objektov prenove, kolikor nova namembnost ustreza kriterijem glede namembnosti posameznih območij in ne povzroča prekomernih motenj v bivalnem okolju
– Gradnja gospodarskih poslopij in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti za potrebe kmetovalcev je dovoljena na zemljiščih, ki omogočajo ustrezne odmike od sosednjih objektov in zagotavljajo površine za dovoz in manipulacijo po določilih posebnih meril in pogojev za posamezno območje urejanja.
– Na zemljiščih, ki se nahajajo neposredno ob pomembnejših prometnicah, je izjemoma dovoljena gradnja spremljajočih objektov, ki služijo osnovni namembnosti območja kolikor s svojo dejavnostjo ne povzročajo prekomernih motenj v bivalnem okolju in na lastnem funkcionalnem zemljišču zagotavljajo potrebe po parkiriščih
– Sakralni objekti in spominska obeležja se lahko postavljajo na osnovi vsakokratne podrobne urbanistične presoje
– Kioski, večja reklamna znamenja in turistične oznake, morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor, niso motilni do okoliškega ambienta, ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometa, v kolikor posebna merila in pogoji ne določajo drugače
– Začasni objekti in naprave se lahko postavijo na zemljiščih, ki so prometno lahko dostopna, ustrezajo sanitarnim pogojem, in niso motilna osnovni dejavnosti.
– Dovoljene so vodnogospodarske ureditve
– Postajališča za primestni promet morajo biti izvedena izven voznih pasov tako, da zagotovimo poleg voznih pasov in postajališča še vozni pas za počasni promet. Posegi znotraj varovalnega pasu magistralne ceste morajo biti v skladu s soglasjem pristojnega upravljalca ceste
– Vsak poseg na zaščitenih drevesih znotraj naselij, na javnih površinah in zelenicah je potrebno priglasiti občinskemu upravnemu organu za urejanje prostora, ki odloči o upravnem postopku
a. V območjih urejanja z oznako S (stanovanjska in spremljajoča dejavnosti) ter v morfoloških enotah 1a, 1A, 1B, 2a, 2A, 2B in 4a, 4A, 4B je dovoljena:
– dopolnilna gradnja istovrstnih stanovanjskih objektov
– gradnja objektov osnovne oskrbe
– gradnja objektov storitvene dejavnosti
– gradnja objektov družbenih dejavnosti za potrebe zdravstva, šolstva in otroškega varstva
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skupnosti, organizacij, društev in podobno
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi, skupaj z mikrourbano opremo
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez, ki so namenjene potrebam prebivalcev
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš
– gradnja gospodarskih objektov in delavnic v kombinaciji s stanovanjskimi objekti, v kolikor s svojo dejavnostjo ne povrzročajo motenj v okolju. Predhodno mora investitor pridobiti izvedeniško mnenje.
b. V območjih z oznako O in morfoloških enotah “3” (osrednje dejavnosti) so dovoljeni:
– vsi posegi dovoljeni v območju S, razen gradnja gospodarskih objektov in delavnic
– gradnja pomožnih objektov
– gradnja gostinskih objektov
– gradnja prodajnih lokalov
– postavljanje kioskov
– gradnja parkirnih in garažnih objektov
– blokovna in strnjena enodružinska stanovanjska gradnja
– dopolnilna gradnja istovrstnih objektov
– gradnja objektov osnovne oskrbe
– gradnja objektov storitvene dejavnosti
– gradnja objektov družbenih dejavnosti
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja krajevnih skunosti, družbenih organizacij in društev
– urejanje odprtih površin kot so zelenice, pešpoti, ploščadi z mikrourbano opremo
c. V območjih namenjenih šolstvu, zdravstvu z oznako I, morfološka enota 5A je dovoljena:
– gradnja objektov družbenih dejavnosti. Izjemoma so pod enakimi pogoji in če ne povzročajo motenj osnovni dejavnosti, dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za šport in rekreacijo, kadar so namenjeni za množično rekreacijo in so stalno uporabljeni
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, pošpoti in ploščadi z mikrourbano opremo
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez ter vodnogospodarske ureditve
– postavljanje kioskov, ki dopolnjujejo osnovno dejavnost
Dovoljena je dopolnilna gradnja istovrstnih objektov, nadzidave in prizidave po določilih posebnih meril in pogojev
d. V območjih proizvodnih dejavnosti z oznako P, morfološka enota 6E je dovoljena gradnja proizvodnih objektov in naprav ter drugih objektov, ki služijo osnovni dejavnosti. Dovoljene so dopolnilne gradnje istovrstnih objektov, nadstrešnic nadzidave in prizidave pod enakimi pogoji, kolikor posebna merila in pogoji ne določajo drugače
– pred posegom v prostor je potrebno v urbanističnem smislu preveriti celotno območje urejanja in ugotoviti morebiten trenuten primanjkljaj potrebnih površin, možnost ekološke sanacije obstoječih dejavnosti. Izpolnjevanje teh zahtev je pogoj za nove posege v prostor in za širitev obstoječih kapacitet
– pred izdajo lokacijskega dovoljenja za nov poseg v prostor se zahteva sanacija ali ureditev fasad pomožnih objektov, ki kazijo okolje
Upoštevati je treba: področne predpise s katerimi bo zagotovljena ekološko neproblematična dejavnost
e. V območjih z oznako M (servisne in komunalne dejavnosti) je dovoljena:
– gradnja proizvodnih in poslovnih objektov in naprav, ki služijo komunalnim dejavnostim
– nadzidave, dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov
– adaptacija in funkcionalne spremembe objektov za sodobnejše tehnologije
– urejanje odptih površin z mikrourbano opremo
– gradnja parkirišč in parkirnih objektov
– postavitev nadstrešnic in pomožnih skladiščnih objektov
f. Območja z oznako T (promet)
V območje spada prometno telo 4-pasovne avtomobilske ceste Ljubljana – Razdrto in zeleni pas do ograje in območje železniške proge Ljubljana – Postojna. Dovoljeni so samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo. Dovoljena so vzdrževalna dela v smislu boljše prometne varnosti (utrjevanje brežin, vzdrževanje zelenih površin, vzdrževanje cestišča in proge). Gradnja v varovalnem pasu ni dovoljena. Na obsotječih objektih je dovoljeno opravljati le vzdrževalna dela.
Gradnja novih objektov, prizidkov in nadzidave obstoječih objektov ter naprav v varovalnih pasovih drugih prometnic je izjemoma dovoljena le v naseljih, kolikor so posegi skladni s prometnotehničnimi predpisi in soglasjem upravljalca cest ali železnice.
g. V območjih z oznako R in morfoloških enotah “8” (parki, nezazidane površine, športne in rekreacijske površine) je dovoljeno:
– urejanje večjih zelenih parkovnih površin z mikrourbano opremo
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov, naprav in urejanje površin za množične športne prireditve in rekreacijo
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali, ipd.)
– hortikulturne ureditve
– posegi v zvezi s komunalnim urejanjem
Površine za pokopališko dejavnost – morfološke enote 9/n – dovoljeni so naslednji posegi:
– urejanje grobov, zelenic, poti v skladu z izdelanim projektom zunanje ureditve
– dograditev mrliške vežice, prav tako v skladu z izdelanimi projekti.

Merila in pogoji glede vrste posegov v prostor izven ureditvenih območij naselja
a. V območjih z oznako G in K (kmetijske in gozdne površine) je dovoljeno:
– gradnja na podlagi lokacijske dokumentacije ali prostorskega izvedbenega načrta
– gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdnogospodarski dejavnosti
– novogradnja objektov na prostih stavbnih zemljiščih (VIII. kategorija)
– izven ureditvenih območij naselij je gradnja objektov, ki neposredno služijo primerni kmetijski proizvodnji, izjemoma možna na podlagi predhodnega soglasja Odbora za kmetijstvo občine Vrhnika in presoje pristojne urbanistične službe
– dozidave, nadzidave in adaptacije obstoječih stanovanjskih in gospodarskih objektov, ki so zakonito grajeni
– gradnja nadomestnih objektov pod pogojem, da gradnja novega objekta ne sega izven zemljišča VIII. kategorije
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču stanovanjskih objektov
– melioracije zemljišč
– vodnogospodarske ureditve
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov)
– postavitev kioskov in nadstreškov ob postajališčih javnega prometa v varovalnem pasu ceste
– ureditev rekreacijskih površin v naravi (trim steze)
b. V območjih z oznako E, in so namenjena izkoriščanju naravnih potencialov (mineralov), so dovoljeni samo posegi, ki so v skladu s to dejavnostjo.
V teh območjih ni dovoljeno graditi drugih objektov, razen tistih, ki neposredno služijo omenjeni dejavnosti.
Za eksploatirana območja je potrebna ekološka sanacija v skladu z zakonom o rudarstvu.

Novogradnje, nadzidave, prizidave, pomožni in začasni objekti ter drugi posegi v prostor morajo vzdrževati vzpostavljeno oblikovno indentiteto in homogenost območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– naklonu streh in slemen
– razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat
– barvi in teksturi streh in fasad
– višini in gradbeni linij večine objektov v sosedstvu
– v območjih brez izrazite gradbene linije obstoječih objektov mora biti odmik novozgrajenega objekta vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča.
Odmiki objektov od posestnih mej določajo strokovne službe v okviru izdelave lokacijske dokumentacije na podlagi materialnih predpisov. Odmik individualnega objekta od parcelne meje naj bo praviloma 4 m, lahko manj, če se pridobi soglasje soseda ali več če tako zahteva svetlobnotehnična ocena.
– dovoljeno in priporočljivo je odpiranje strešnih prostorov s pomočjo frčad ali drugih oblikovalskih elementov
– čopi so dovoljeni
a. Enodružinski stanovanjski objekti
– tloris: razmerje stranic najmanj 1:1.4
– višina: največ P+1+M, kolenčni zid največ 60 cm, oziroma P+M, kjer je možno visoko pritličje, če teren drugačne kleti ne dopušča, kolenčni zid največ 1.20 cm
– streha: dvokapnica z naklonom strešin 35 – 45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, višina kapi največ 5.50 cm nad terenom, oziroma kot v 1. odstavku
– garaže in ostali pomožni objekti naj bodo praviloma načrtovani v sklopu objekta
b. Gospodarski objekti za potrebe kmetijskih dejavnosti
– tloris: podolgovat z razmerjem stranic 1:1:4
– streha: simetrična dvokapnica z naklonom 35 – 45 stopinj, smer slemena v vzdolžni smeri objekta, oziroma kot v 1. odstavku
– gradnja gospodarskih objektov je dopustna na zemljišču zadostne velikosti. Objekti so lahko samostojni ali prizidani k obstoječim stanovanjskim ali gospodarskim objektom
– horizontalni odmik mora omogočiti zadostno funkcionalno površino k objektu in predvideni dejavnosti. Oblikovanje fasad in streh naj bo skladno z obstoječo zazidavo
– dostop in dovoz morata biti urejena za dovoz s kmetijskimi stroji
– za hrambo kmetijskih strojev je dovoljena postavitev nadstreškov, ki morajo oblikovno in funkcionalno dopolnjevati zaokrožena kmečka dvorišča. Oblikovani morajo biti v okviru simetrične strehe
– stolpni silosi morajo biti locirani pod streho hleva ali gospodarskega poslopja oziroma so lahko prostostoječi.
c. Pomožni objekti
– pomožni objekti pri stanovanjskih objektih morajo biti postavljeni na funkcionalnem zemljišču
– oblikovanje naj bo skladno z obstoječo zazidavo
– samostojni pomožni objekti naj imajo podolgovat tloris in dvokapno simetrično streho
– ravne strehe niso dovoljene
d. Kioski
– kioske je dovoljeno postavljati za potrebe storitvenih in nekaterih deficitarnih dejavnosti s soglasjem upravnega organa po strokovni presoji
– Velikost in oblika sestavljenega kioska se določi za vsak primer posebej
e. Sakralni objekti in spominska obeležja
– oblikovanje se določi na osnovi funckije, skupnih meril in posebnosti prostora, v idejnem projektu, na osnovi katerega se izdela lokacijska dokumentacija
f. Ograje, oporni zidovi
– ograje so lahko živa meja z žično mrežo na notranji strani parcele, lesena ograja, kovinska ali zidana ograja max. višine 1,20 m, oziromaob zvozih max. 0,80 m
– ograje morajo biti od roba od cestnega telesa odmaknjene min. 1,00 m in ne smejo zmanjševati preglednosti ceste
– oporni zidovi so izjemoma dovoljeni če drugače ni mogoče zagotoviti stabilnosti terena
– oporni zidovi so lahko visoki največ 1.2 m, za višje pa je potrebna lokacijska dokumentcija. Lokacijska dokumentacija je potrebna tudi v primeru, če je oporni zid statično vprašljiv in je zanj potrebna statična preveritev
– oporni zidovi so lahko kamniti in intenzivno ozelenjeni
– na vizualno izpostavljenih in krajinsko občutljivih legah gradnja oporniz zidov ni dovoljena
– gradnja opornih zidov na posestni meji je dovoljena samo s soglasjem soseda
g. Nadomestne gradnje
Nadomestni objekt se lahko gradi samo na istem mestu na katerem stoji objekt, ki se nadomešča. Izjemoma se lahko gradi na funkcionalnem zemljišču starega objekta. Večji odmik od starega objekta se dovoljuje v naslednjih primerih:
– če zaradi geoloških razmer gradnja na istem mestu ni možna
– če se z večjim odmikom izboljša prometna varnost na javni cesti
– če stoji stari objekt na območju, ki je zavarovano s posebnimi predpisi
– ohranitev dela obstoječega objekta je dopustna pod pogojem, da se ohranjeni del in nov objekt povežeta v enotno oblikovano stavbno maso. Nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. Ohranjanje delov ali celotnih prvotnih objektov kot samostojnih objektov ločenih od novih ni dopustno
h. Proizvodni objekti
– merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati željo po kvalitetnem oblikovanju in po omejitvi t.i. vizualne emisije, ki nastaja zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipulacijskih površin
– horizontalni in vertikalni gabarit se prilagajata tehnološkemu procesu dejavnosti in optimalni izrabi prostora v povezavi s funkcijo posameznih objektov in prostorskimi karakteristikami lokacije. Določitev vertikalnega gabarita objektov pomeni tudi smiselno izbiro višine, ki omogoča določeno vizualno zaključenost območja, pri čemer naj bodo upoštevana tudi spodaj navedena merila
– merila za oblikovanje objektov morajo upoštevati željo po kvalitetnem oblikovanju in po omejitvi tako imenovane vizualne emisije, ki nastajajo zaradi relativno velikih obratov, neurejenih skladiščnih prostorov, deponij ali manipulacijskih površin
– fasade predvidenih objektov, ki mejijo na stanovanjsko območje, naj zaradi svobodnega izbora konstrukcijskega sistema gradnje ne bodo hetorogene, naj se konstruktivni elementi ne uporabljajo kot poudarjeni likovni elementi pri oblikovanju fasad. Barve naj bodo svetlih tonov s ciljem po nevsiljivem vklapljanju v stanovanjsko okolje.
Ograje naj bodo praviloma lahke in transparentne. Masivne naj bodo le v primeru potrebe po zakrivanju vizualne emisije ali če je ograja tudi protihrupna zaščita.
Za pomožne objekte veljajo enaki pogoji oblikovanja kot za novogradnje, bodisi, da se gradijo kot prizidki ali pa kot samostojni objekti.

V naslednjih primerih so pri novih posegih v prostor dopustni oblikovalski kontrasti:
– kadar ima različnost namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja
– kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto za poenotenje oblikovne heterogenosti območja. Dopustnost izjem po tem členu ter podrobna merila in pogoje zanje se presodi v lokacijskem postopku.

Urbana oprema odprtega prostora, kot so kioski, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, klopi, smetnjaki ipd. morajo biti v posameznih ožjih območjih oblikovane enotno. Kolikor se za urbano opremo uporabljajo tipizirani elementi, ki niso enotno oblikovani, naj se z njihovo razmestitvijo in dopolnitvijo ali hortikulturno ureditvijo odprtega prostora čimbolj zmanjša njihovo vizualno neskladje.

Naravna, kulturno-zgodovinska dediščina in njihova vplivna območja so ponazorjena v grafičnih prilogah v M 1:5000 in M 1:2500 in z režimi varovanja opisanih v obrazložitvi meril in pogojev prostorskih ureditvenih pogojev.
Vsi objekti in območja naravne in kulturne dediščine se varujejo po opisanih pogojih PUP dokler se ne sprejmejo posebni odloki o razglasitvi posameznega objekta oziroma območja za spomenik. Pogoji za oblikovanje posegov na naravnih kulturnozgodovinskih znamenitostih ter za urejanje njihove neposredne bližine so podrobneje podani v obrazložitvi meril in pogojev prostorskih ureditvenih pogojev.
Varstveni režimi:
VRN A – M : za naravno dediščino
VRA/1, VRA/2, VRA/3, VRA/3' : za arheološko dediščino
VRV1, VRV2 : za umetnostnozgodovinsko dediščino
VRE 1 – 7 : za etnološko dediščino
VRZ/1 – 3 : za zgodovinsko dediščino

Velikost funkcionalnega zemljišča mora biti prilagojena namembnosti objekta in njegovi velikosti, velikosti gradbenih parcel ter konfiguraciji terena.
a. Za prostostoječe stanovanjske objekte naj bo površina celotnega zemljišča praviloma dvainpolkrat večja od b.e.p. stanovanjskega objekta (brez kleti). Širina funkcionalnega zemljišča ob stanovanjskem objektu naj bo 2,5 m od objekta, širina dovoza pa min. 3.0 m
b. Za kmetijske (gospodarske) objekte se velikost funkcionalnega zemljišča določi glede na namebnost objekta, lege v odnosu do okoliških objektov, upoštevaje možnost njihovega širjenja ter ureditve manipulacijskega prostora. Širina funkcionalnega zemljišča okoli kmetijskih gospodarskih objektov naj bo praviloma najmanj 5 m, kolikor zaradi upoštevanja identitete okoliške zazidave ni potrebna prilagojena zasnova. Manipulativni prostor mora biti v radiju najmanj 15 m, širina dovozov pa 3,5 m

Velikost gradbene parcele naj bo znotraj ureditvenega območja naselij največ 500 m2, izven pa 600 m2.
Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo.Gradbena parcela naj meri vsaj 2000 m2.

Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi značilnostmi imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot je izvedba kolesarskih stez in peš poti, ureditev mirujočega prometa vzdolž cestišč ali na drugih prostorih, določenih s projektno dokumentacijo, izvedba urgentnih in intervencijskih poti in ureditev obcestnega prostora skladno s pogoji varnega odvijanja prometa. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njegovim namenom, zato morata za vsak tak poseg izdati soglasje pristojna organizacija za vzdrževanje cest in pristojni organ. Postajališča za primestni potniški promet morajo biti izvedena izven voznih pasov tako, da zagotovimo poleg voznih pasov in postajališča še vozni pas za počasni promet.

Skupne širine varovalnih pasov in rezervatov za ceste brez idejnih projektov po tem odloku so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje:
– 90 m varovalni pas štiripasovne ceste za mešani motorni promet z možnostjo razširitve na šest voznih pasov (avtomobilska cesta Ljubljana-Razdrto)
– 30 m varovalni pas in rezervat za ceste z dvema voznima pasovoma za mešani promet s kolesarskimi stezami, počasnim voznim pasom, postajališči za javni primestni potniški promet izven vozišča
– 20 m varovalni pasovi in rezervat za regionalne in lokalne stanovanjske ceste, dvopasovne s pločnikom za pešce ali brez
– 15 m varovalni pasovi in rezervat za lokalne dvopasovne ceste s pločnikom za pešce
– 10 m varovalni pasovi za lokalne dostope, intervencijske dovozne in ločene kolesarske steze.

Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da se z njim ne ovira prometa, da se ne poškoduje ceste in cestnih objektov.
Priključkom in uvozom z magistralne ceste se moramo v največji možni meri izogibati. Dostope do funkcionalnih zemljišč moramo organizirati preko lokalnih cest v zaledju, ki se nato priključijo na magistralno cesto.
Do vsake parcele mora biti zagotovljen nesporen zemljiško knjižno dokazan dostop (javno dobro, služnost, solastništvo).

Rezervati koridorijev komunalnega in elektro omrežja.
V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih in komunalnih koridorijev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidave in nadzidave, razen izjemoma s soglasjem upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih pa so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Na območjih z obstoječim vodovodnim omrežjem je obvezno priključiti nanj vse novogradnje.
Na območjih, kjer je javno vodovodno ali kanalizacijsko omrežje samo delno zgrajeno (primar, del sekundarja) je pred novogradnjo ali sočasno z njo, potrebno graditi manjkajoče javno komunalno omrežje.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme. Prikjučitev na vodovodno omrežje je pogojena s sočasno prikjučitvijo na kanalizacijo ali greznico:
– na območjih, kjer je zgrajena javna kanalizacija se morajo novi uporabniki nanjo priključiti takoj
– na območjih, kjer je kanalizacija zgrajena delno ali pa še ni zgrajena se morajo novi objekti začasno prikjučiti na greznice zaprtega tipa.

V kotu 45 stopinj nad kanalizacijskim vodom obojestransko, praviloma ni možna gradnja objektov. Če gre za temelje objektov, ki so vzporedno z osjo kanala pa ta naklon ne sme biti večji od kota notranjega trenja zemljine.
Odmiki objektov od cevovodov vodovoda naj bodo praviloma 3 m, v posebnih primerih pa so izjemoma lahko tudi manj, vendar ne manj kot 1,5 m.

Vsi stanovanjski, proizvodni in centralni objekti morajo biti priključeni na obstoječe ali bodoče elektro omrežje. Koridor za predviden vod visoke električne napetosti znaša 10 m na vsako stran osi predvidenega vodnika. V območju koridorja ni dovoljena nikakršna gradnja.
Pri obstoječih daljnovodih je odmik najbližjega dela objekta od najbližjega vodnika 8 m, merjeno vertikalno projekcijo.

V območjih kjer poteka ali je predvidena trasa visokotlačnega plinovoda je potrebno upoštevati naslednje zaščitne pasove merjene levo in desno od osi cevovoda:
– zaščitni pas, širok 5 m na vsako stran cevovoda v katerem je prepovedano graditi objekte in saditi rastline katerih korenine segajo 1 m globoko
– zaščitni pas širok 30 m na vsako stran cevovoda, v katerem je prepovedana gradnja objektov za bivanje ljudi, razen v primeru, ko je bila gradnja z urbanističnim dokumentom dovoljena še pred gradnjo plinovoda. Takrat je minimalni odmik objekta od osi cevovoda 10 m
– zaščitni pas širok 200 m kjer je potrebno za vsak poseg pridobiti soglasje upravljalca plinovoda.
Na območju trase nizkotlačnega plinovoda se upoštevajo naslednji odmiki:
– minimalni odmik plinovoda od stanovanjskih objektov je 5 m, od zunanjega roba magistralne ceste je 5 m, od skrajenega tira železniške proge 10 m in od drevja 15 m.
Vsa podrobnejša merila in pogoji v zvezi z zaščitenimi pasovi in odmiki od cevovoda plinovoda in merilnih postaj plinovoda so obrazloženi v odloku o lokacijskem načrtu visokotlačnega in nizkotlačnega plinovoda na območju občine Vrhnika, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 8/90.

Sončne zbiralnike je dopustno postavljati na streho, balkonske ograje in zatrepe tako, da ležijo v njihovi ravnini. Postavitve nad slemenom niso dovoljene.

Pred posegi v prostor, ki imajo lahko negativen vpliv na okolje mora investitor izpolniti zahteve zakona o varstvu okolja. Vse obstoječe vire onesnaženja in motenj v okolju je potrebno sanirati.
Nove dejavnosti ne smejo onesnaževati okolja. Če je nova dejavnost možen vir onesnaževanja okolja si mora investitor pred izdelavo lokacijske dokumentacije za gradnjo objektov pridobiti soglasje in pogoje pristojnih organizacij.
Pri posegih v prostor je glede varovanja okolja potrebno upoštevati določila veljavnih zakonov in predpisov

Varovanje zraka
Vir onesnaževanja zraka so predvsem klasična kurišča. Plinifikacija naselja Vrhnika bo dolgoročno precej pripomogla k izboljšanju zraka.
Predvidene delovne organizacije ali obrtne delavnice ne smejo oddajati v ozračje emisij, ki so škodljive zdravju ali imajo neprijeten vonj. Dovoljeni so le tehnološki postopki, ki ne onesnažujejo zraka.

Varovanje voda
Popolna zaščita voda pred onesnaževanjem z odpadnimi vodami bo možna šele po izgradnji kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja, naj se nanj prikjučijo vsi objekti najkasneje v roku 2 let.
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov, morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke oziroma podtalnico.
Odplake, ki vsebujejo mastne, vnetljive ali agresivne snovi, se morajo pred iztokom v javno kanalizacijsko omrežje predhodno očistiti.
V območja, ki so opredeljena kot varstvena cona lokalnih vodnih virov posegi v prostor niso dovoljeni, oziroma se morajo izvajati v skladu z določili veljavnih zakonov in predpisov.

Varovanje tal
Prepovedana je uporaba in trajno ali začasno odlaganje snovi (kmetijstvo, industrija in drugi), ki lahko škodujejo naravni favni in flori na zemlji ali v vodotokih.

Varstvo pred hrupom
Investitorji objektov za proizvodnjo in za obrtne dejavnosti morajo izpolniti zahteve zakona o varstvu pred hrupom. Morebitna protihrupna zaščita pa mora biti izvedena sočasno z izgradnjo objekta. V strnjenih stanovanjskih naseljih ni dovoljena hrupna obrtna ali druga dejavnost.
V območjih, kjer hrup presega z zakonom dovoljeno raven hrupa, je potrebno opraviti merjenje hrupa in izdelati sanacijske programe. Prekomerni hrup je potrebno zmanjšati pri izvoru. Če to ni možno pa je potrebno izvesti aktivno in pasivno zaščito (postavitev protihrupnih ograj, nasipov, zasaditev visoke vegetacije, uporabe oken z boljšo protihrupno izolacijo...
Ukrepi za varstvo pred hrupom so za občino Vrhnika določeni v odloku o javnem redu in miru ter varstvom pred hrupom v občini Vrhnika.

Zaklanjanje
Zaklanjanje bomo urejali v skladu z določili veljavnih zakonov in predpisov.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila:
– odloka o zazidalnem načrtu za Lukovico (Uradni list SRS, št. 24/72)
– odloka o zazidalnem načrtu za Dragomer (Uradni list SRS, št. 20/77)
– odloka o zazidalnem načrtu za Klis (Uradnilist SRS, št. 25/78)
– odloka o zazidalnem načrtu med Idrijsko cesto, Tičnico ter pod Trojico (Uradni list SRS, št. 25/79)
– odloka o zazidalnem načrtu Janezova vas (Uradni list SRS, št. 21/78)
– odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/84)

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled občanom in ustanovam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urejanje prostora in na sedežu krajevne skupnosti.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.