Na podlagi 4., 40. in 80. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91) v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju motornih koles glede na namestitev svetlobne opreme (št. 53.00)
1. SPLOŠNO
1.1 Vozila kategorije* L2 morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2. PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na motorna vozila z dvema kolesoma, s konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 50 km/h, in/ali delovno prostornino motorja, večjo od 50 cm3.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni rabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo s to odredbo predpisanih lastnosti in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.
3.1.2 Naprave za osvetljevanje morajo biti tako vgrajene, da jih je na enostaven način mogoče pravilno nastaviti.
3.1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste, ki so nameščene na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh ostalih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je 130 v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati.
3.1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini, pri tem pa se mora krmilo nahajati v položaju za vožnjo naravnost. Zračni tlak v pnevmatikah mora ustrezati predpisom proizvajalca za tako stopnjo obremenitve, kot je predpisana v tej odredbi.
3.1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morata biti svetilki istega para, ki imata isto funkcijo:
3.1.5.1 nameščeni simetrično glede na vzdolžno os vozila,
3.1.5.2 nameščeni medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila,
3.1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom in
3.1.5.4 imeti enake fotometrične lastnosti.
3.1.6 Če ni posebnih zahtev, so lahko svetilke z različnimi funkcijami samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar pod pogojem, da vsaka svetilka ustreza vsem predpisom, ki veljajo zanjo.
Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.
Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje.
Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.
Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe – lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.)
3.1.7 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke svetleče površine, najmanjša višina pa do najnižje točke svetleče površine. Pri žarometih za kratki svetlobni pramen se meri najmanjša višina od tal od spodnjega roba leče ali zrcala glede na to, kaj je večje.
3.1.8 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.
3.1.9 S prednje strani ne sme biti vidna nobena rdeča luč, z zadnje pa ne bela.
3.1.10 Električna vezava mora biti izvedena tako, da se prednje in zadnje pozicijske svetilke ter svetilke za osvetlitev registrske tablice hkrati vključijo (izključijo).
3.1.12 Če ni posebej predpisano drugače, mora biti električna vezava izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromet za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromet za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.10. To ne velja za žaromet za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporablja za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.
3.1.12 Kontrolne svetilke
3.1.12.1 Vsaka kontrolna svetilka mora biti dobro vidna vozniku v normalni vozni drži.
3.1.12.2 Vsako kontrolo vključitve, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s kontrolo delovanja.
3.1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
– žaromet za dolgi svetlobni bela ali selektivno
pramen rumena
– žaromet za kratki svetlobni bela ali selektivno
pramen rumena
– smerna svetilka oranžno rumena
– zavorna svetilka rdeča
– svetilka za osvetlitev registrske
tablice bela
– prednja pozicijska svetilka bela (selektivno
rumena je
dovoljena, če je
svetilka integrirana
v žaromet s
selektivno
rumeno barvo)
– zadnja pozicijska svetilka rdeča
– zadnji odsevnik – ne trikotni rdeča
– bočni odsevnik – ne trikotni oranžno rumena
– varnostne utripalke oranžno rumena
– žaromet za meglo bela ali rumena
– zadnja meglenka rdeča
– žaromet za vzvratno vožnjo bela
3.1.14 Vsako vozilo, ki je v postopku homologacije po tej odredbi, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:
3.1.14.1 žarometom za dolgi svetlobni pramen (točka 3.2.1);
3.1.14.2 žarometom za kratki svetlobni pramen (točka 3.2.2);
3.1.14.3 smernimi svetilkami (točka 3.2.3);
3.1.14.4 zavorno svetilko (točka 3.2.4);
3.1.14.5 svetilko za osvetlitev registrske tablice (točka 3.2.5);
3.1.14.6 pozicijskimi svetilkami:
3.1.14.6.1 prednjo (točka 3.2.6);
3.1.14.6.2 zadnjo (točka 3.2.7);
3.1.14.7 zadnjim odsevnikom (točka 3.2.8).
3.1.15 Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno signalnimi napravami:
3.1.15.1 varnostnimi utripalkami (točka 3.2.9);
3.1.15.2 žarometi za meglo:
3.1.15.2.1 spredaj (točka 3.2.10);
3.1.15.2.2 zadaj (točka 3.2.11)
3.1.15.3 bočnimi odsevniki – ne trikotnimi (točka 3.2.12).
3.1.16 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav iz točk 3.1.14 in 3.1.15 mora biti izvedena v skladu s predpisi, navedenimi v točki 3.2 te odredbe.
3.1.17 Vgradnja svetlobnih in svetlobno signalnih naprav, ki odstopajo od naprav, navedenih v točkah 3.1.14 in 3.1.15, za homologacijski postopek ni dovoljena.
3.2 Posebne zahteve
3.2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen
3.2.1.1 Število
En(≥ 32 luksov).
3.2.1.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.1.3 Razporeditev
3.2.1.3.1 Po širini:
Samostojen žaromet za dolgi svetlobni pramen je lahko nameščen nad ali pod žarometom za kratki svetlobni pramen. Pri tem se mora geometrijsko središče nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila. Isto velja tudi, če je žaromet za dolgi svetlobni pramen integriran z žarometom za kratki svetlobni pramen.
3.2.1.3.2 Po dolžini:
Pred prednjo osjo vozila in nameščen tako, da njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.1.3.3 Rob svetleče površine žarometa za dolgi svetlobni pramen ne sme biti v nobenem primeru oddaljen od roba svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen več kot 100 mm.
3.2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.
3.2.1.5 Usmeritev
Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.1.6 Je lahko ”združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.1.7 Ne sme biti ”kombiniran”
s kakšno drugo svetilko.
3.2.1.8 Je lahko ”integriran”:
3.2.1.8.1 z žarometom za kratki svetlobni pramen;
3.2.1.8.2 s prednjo pozicijsko svetilko;
3.2.1.8.3 z žarometom za meglo;
3.2.1.9 Električna vezava
Žaromet za kratki svetlobni pramen je lahko vključen hkrati z žarometom za dolgi svetlobni pramen.
3.2.1.10 Kontrola vključitve
Obvezna. Neutripajoča modra signalna svetilka.
3.2.1.11 Ostale zahteve
Največja svetilnost žarometa za dolgi svetlobni pramen ne sme presegati 120.000 cd.
3.2.2 Žaromet za kratki svetlobni pramen
3.2.2.1 Število
En.
3.2.2.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.2.3 Razporeditev
3.2.2.3.1 Po širini:
Referenčna točka žarometa se mora nahajati v srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.2.3.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal.
3.2.2.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.2.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom β v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 15° navzgor in 10° navzdol,
β = 45° na levo in 45° na desno.
Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati vzporednih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
3.2.2.5 Usmeritev
3.2.2.5.1 Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.2.5.2 Usmeritev svetlobe kratkega pramena v navpični smeri, merjena pri stanju obremenitve ”vozilo z voznikom” in ”od proizvajalca določena skupna masa”, mora biti med -0,5 % in -2,5 % (obrnjena navzdol). Pri tem mora biti razdelitev bremena in nastavitev vzmetenja opravljena po tovarniških navodilih.
3.2.2.5.3 Usmeritev žarometa pri stanju obremenitve ”vozilo z voznikom” mora biti nastavljena med -1 % in -1,5 %. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti na vozilu.
3.2.2.5.4 Vozilo mora biti opremljeno z napravo, ki omogoča nastavljanje usmeritve žarometa za kratki svetlobni pramen v skladu s stanji obremenitve po točki 3.2.2.5.2 brez uporabe orodja.
3.2.2.6 Je lahko ”združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.2.7 Ne sme biti ”kombiniran”
s kako drugo prednjo svetilko.
3.2.2.8 Je lahko ”integriran”
3.2.2.8.1 z žarometom za dolgi svetlobni pramen;
3.2.2.8.2 z drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.2.9 Električna vezava
Vključitev kratkega svetlobnega pramena mora izključiti žaromet za dolgi svetlobni pramen. Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni snop.
3.2.2.10 Kontrola vključitve
Dovoljena. Neutripajoča zelena signalna svetilka.
3.2.2.11 Ostale zahteve
Jih ni.
3.2.3 Smerne svetilke
3.2.3.1 Število
Skladno s shemo razporeditve (slika):
3.2.3.2 Shema vgradnje
Dve prednji smerni svetilki (kategorije 1 po pravilniku ECE 6 ali kategorije 11 po pravilniku ECE 50).
Dva zadnji smerni svetilki (kategorije 2 po pravilniku ECE 6 ali kategorije 12 po pravilniku ECE 50).
3.2.3.3 Razporeditev
3.2.3.3.1 Po širini:
Pri prednjih smernih svetilkah morajo biti izpolnjene naslednje zahteve:
[1] Š med svetlečima površinama mora biti najmanj 300 mm
razdalje;
[2] smerna svetilka mora biti nameščena na zunanji strani navpične vzdolžne ravnine, ki poteka tangencialno glede na zunanji rob svetleče površine žarometa (žarometov);
[3] najmanjša razdalja med svetlečima površinama smerne svetilke in žarometa (žarometov) mora biti 100 mm.
Pri zadnjih smernih svetilkah mora znašati najmanjša razdalja med notranjima roboma obeh svetlečih površin 240 mm. Pri tem pa je treba upoštevati tudi pogoje geometrijske vidnosti, če je na vozilu nameščena registrska tablica.
3.2.3.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm
največ 1.200 mm
3.2.3.3.3 Po dolžini:
Razdalja med referenčno točko svetleče površine zadnje smerne svetilke in prečno navpično ravnino, ki omejuje vozilo z zadnje strani, ne sme biti večja od 300 mm.
3.2.3.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: glej sliko.
Navpični koti: 15° navzgor in 15° navzdol od vodo-
ravne osi. Kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina smerne svetilke manjša od
750 mm.
3.2.3.5 Usmeritev
Skladna s shemo vgradnje. Prednji smerni svetilki se lahko sučeta skupaj s krmilom.
3.2.3.6 Smerna svetilka je lahko ”združena” z eno ali več svetilkami.
3.2.3.7 Ne sme biti ”kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.3.8 Ne sme biti ”integrirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.3.9 Električna vezava
Vključitev smernih svetilk mora biti neodvisna od vseh drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se morajo vključiti in izključiti z isto napravo.
3.2.3.10 Kontrola delovanja
Obvezna. Kontrolna svetilka mora dajati zeleno utripajočo svetlobo, ki je vidna v vseh pogojih uporabe in ki v primeru nepravilnega delovanja smernih svetilk ugasne, sveti stalno brez utripanja ali pa utripa z opazno drugačno frekvenco.
3.2.3.11 Ostale zahteve
Naslednje parametre je treba meriti, ko je električna naprava obremenjena samo z delovanjem motorja in svetlobnih teles.
3.2.3.11.1 Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja istosmerni tok,
3.2.3.11.1.1 mora svetloba smerne svetilke utripati 90 ± 130-krat na minuto;
3.2.3.11.1.2 mora biti utripanje smernih svetilk na isti strani vozila sinhrono;
3.2.3.11.1.3 se mora po vklopu smernih svetilk pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
3.2.3.11.2 Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja izmenični tok in kjer motor deluje s številom vrtljajev med 50 % in 100 % tistih, ki so potrebni za doseganje največje hitrosti, kot jo je predpisal proizvajalec,
3.2.3.11.2.1 mora svetloba smerne svetilke utripati 90 ± 130-krat na minuto;
3.2.3.11.2.2 je lahko utripanje smernih svetilk na isti strani vozila sinhrono ali pa izmenično. Prednji svetlobni signali ne smejo biti vidni zadaj, zadnji pa ne spredaj v področjih, kot jih določa dodatek št. 4 pravilnika ECE 53.00.
3.2.3.11.2.3 se mora po vklopu smernih svetilk pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
3.2.3.11.3 Pri vozilu, kjer smerne svetilke napaja izmenični tok in kjer motor deluje s številom vrtljajev med prostim tekom in 50 % tistih, ki so potrebni za doseganje največje hitrosti, kot jo je predpisal proizvajalec,
3.2.3.11.3.1 mora svetloba smerne svetilke utripati s frekvenco 90 (+30, -45);
3.2.3.11.3.2 je lahko utripanje smernih svetilk na isti strani vozila sinhrono ali pa izmenično. Prednji svetlobni signali ne smejo biti vidni zadaj, zadnji pa ne spredaj v področjih, kot jih določa dodatek št. 4 pravilnika ECE R 53.00.
3.2.3.11.3.3 se mora po vklopu smernih svetilk pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi, in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
3.2.3.11.4 Pri motnjah delovanja ene smerne svetilke (razen, če je vzrok teh motenj kratki stik) morajo ostale smerne svetilke stalno goreti ali pa dalje utripati, frekvenca utripanja se v tem primeru lahko spremeni.
3.2.4 Zavorna svetilka
3.2.4.1 Število
Ena.
3.2.4.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.4.3 Razporeditev
3.2.4.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.4.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 1.200 mm.
3.2.4.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.4.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 45° na levo in 45° na desno.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.4.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.4.6 Je lahko ”združena” z eno ali več zadnjimi svetilkami.
3.2.4.7 Ne sme biti ”kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.4.8 Je lahko ”integrirana” z zadnjo pozicijsko svetilko.
3.2.4.9 Električna vezava
Mora zasvetiti ob uporabi delovne zavore.
3.2.4.10 Kontrola vključitve
Ni dovoljena.
3.2.4.11 Ostale zahteve
Jih ni.
3.2.5 Naprava za osvetlitev zadnje registrske tablice
3.2.5.1 Število
Ena. Naprava lahko sestoji iz več optičnih delov, ki služijo osvetlitvi prostora za pritrditev registrske tablice.
3.2.5.2 Shema vgradnje
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.3 Razporeditev
3.2.5.3.1 Po širini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.3.2 Po višini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.3.3 Po dolžini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.4 Geometrijska vidnost
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.5 Usmeritev
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.6 Je lahko ”združena” z eno ali več zadnjimi svetilkami.
3.2.5.7 Je lahko ”kombinirana” z zadnjo pozicijsko svetilko.
3.2.5.8 Ne sme biti ”integrirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.5.9 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.5.10 Kontrola vključitve
Dovoljena. Delovanje je zagotovljeno s kontrolno svetilko, predpisano za pozicijske svetilke.
3.2.5.11 Posebne zahteve
Jih ni. 3.2.6 Prednja pozicijska svetilka
3.2.6.1 Število
Ena.
3.2.6.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.6.3 Razporeditev
3.2.6.3.1 Po širini:
– samostojna svetilka: referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila;
– integrirana z žarometom: po predpisu za žaromet.
3.2.6.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 1.200 mm.
3.2.6.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu.
3.2.6.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 80° na levo in 80° na desno.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.6.5 Usmeritev
Naprej. Svetilka se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.6.6 Je lahko ”združena” z neko drugo prednjo svetilko.
3.2.6.7 Je lahko ”integrirana” z neko drugo prednjo svetilko.
3.2.6.8 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.6.9 Kontrola vključitve
Obvezna. Neutripajoča zelena kontrolna svetilka. Ni potrebna, če je razsvetljavo armaturne plošče mogoče vključiti samo hkrati s prednjo pozicijsko svetilko.
3.2.6.10 Ostale zahteve
Jih ni.
3.2.7 Zadnja pozicijska svetilka
3.2.7.1 Število
Ena.
3.2.7.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.7.3 Razporeditev
3.2.7.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.7.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 1.200 mm.
3.2.7.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.7.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 80° na levo in 80° na desno.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.7.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.7.6 Je lahko ”združena” z vsako drugo zadnjo svetilko.
3.2.7.7 Je lahko ”kombinirana” z napravo za osvetlitev registrske tablice.
3.2.7.8 Je lahko ”integrirana” z zavorno svetilko, zadnjim ne trikotnim rdečim odsevnikom ali z obema ali z zadnjo meglenko.
3.2.7.9 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.7.10 Kontrola vključitve
Njeno delovanje je treba zagotoviti s kontrolno svetilko, predpisano za prednje pozicijske svetilke.
3.2.7.11 Posebne zahteve
Jih ni.
3.2.8 Zadnji rdeči odsevnik – ne trikotni
3.2.8.1 Število
En, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA po pravilniku ECE R 3.02.
3.2.8.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.8.3 Razporeditev
3.2.8.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila.
3.2.8.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 900 mm.
3.2.8.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° na levo in 30° na desno.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo.
Navpični kot pod vodoravno osjo se
lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.8.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.8.6 Je lahko ”združen” z drugimi svetilkami.
3.2.8.7 Ostale zahteve
Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele z drugimi zadnjimi svetilkami.
3.2.9 Varnostne utripalke
3.2.9.1 Varnostni signal predstavlja sočasno utripanje smernih svetilk v skladu z določili točke 3.2.3.
3.2.9.2 Električna vezava
Varnostni signal se mora vključiti s posebno napravo, ki omogoča sinhrono delovanje vseh smernih svetilk.
3.2.9.3 Kontrola vključitve
Obvezna. Utripajoča rdeča kontrolna svetilka ali, v primeru ločenih kontrolnih naprav, hkratno delovanje kontrolnih svetilk iz točke 3.2.3.10.
3.2.9.4 Ostale zahteve
Frekvenca utripanja 90 ± 130 utripov na minuto.
Po vklopu varnostnih utripalk se mora pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
Vklop varnostnega signala mora biti mogoč tudi takrat, ko je naprava za zagon in ustavitev motorja v legi, ki ne dovoljuje delovanja motorja.
3.2.10 Žaromet za meglo
3.2.10.1 Število
En.
3.2.10.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.10.3 Razporeditev
3.2.10.3.1 Po širini:
Referenčna točka mora ležati na srednji vzdolžni ravnini vozila oziroma tej ravnini najbližji rob svetleče površine žarometa ne sme biti od nje oddaljen več kot 250 mm.
3.2.10.3.2 Po višini:
najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka svetleče površine ne sme biti višja, kot je najvišja točka svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen.
3.2.10.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njegova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.10.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom β v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 5° navzgor in 5° navzdol,
β = 45° na levo in 45° na desno, z izjemo pri žarometu, ki ni vgrajen središčno, kjer znaša kot navznoter β = 100.
3.2.10.5 Usmeritev
Naprej. Žaromet se lahko suče skupaj s krmilom.
3.2.10.6 Je lahko ”združen” z drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.10.7 Ne sme biti ”kombiniran” s katerokoli drugo prednjo svetilko.
3.2.10.8 Je lahko ”integriran” z žarometom za dolgi svetlobni pramen in prednjo pozicijsko svetilko.
3.2.10.9 Električna vezava
Vklop in izklop žarometa za meglo mora biti mogoč neodvisno od žarometov za dolgi oziroma za kratki svetlobni pramen.
3.2.10.10 Kontrola vključitve
Dovoljena. Neutripajoča zelena kontrolna svetilka.
3.2.11 Zadnja meglenka
3.2.11.1 Število
Ena.
3.2.11.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.11.3 Razporeditev
3.2.11.3.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.11.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 900 mm.
3.2.11.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.11.3.4 Razdalja med svetlečo površino zadnje meglenke in svetlečo površino zavorne svetilke mora biti najmanj 100 mm.
3.2.11.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom β v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 5° navzgor in 5° navzdol,
β = 25° na desno in 25° na levo.
3.2.11.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.11.6 Je lahko ”združena” s katerokoli zadnjo svetilko.
3.2.11.7 Je lahko ”kombinirana” z drugimi svetilkami.
3.2.11.8 Je lahko ”integrirana” z zadnjo pozicijsko svetilko.
3.2.11.9 Električna vezava
Lahko sveti samo, če je vključena ena ali več od naslednjih svetilk:
– žaromet za kratki svetlobni snop,
– žaromet za dolgi svetlobni snop,
– žaromet za meglo.
Če je na vozilu vgrajen žaromet za meglo, mora biti mogoče izključiti zadnjo meglenko neodvisno od žarometa za meglo.
3.2.11.10 Kontrola vključitve
Obvezna. Neutripajoča rumena kontrolna svetilka.
3.2.11.11 Ostale zahteve
Jih ni.
3.2.12 Bočni odsevnik – ne trikotni
3.2.12.1 Število
En ali dva. Izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA po pravilniku ECE R 3.02.
3.2.12.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.12.3 Razporeditev
3.2.12.3.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.12.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm,
največ 900 mm.
3.2.12.3.3 Po dolžini:
Tako, da pod normalnimi pogoji odsevnik ni zakrit z obleko voznika ali sopotnika.
3.2.12.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: β = 30° naprej in 30° nazaj.
Navpični koti: β = 15° nad in 15° pod vodoravno
osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo
se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna
višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.12.5 Usmeritev
Referenčna os odsevnika mora biti vodoravna, pravokotna na srednjo navpično vzdolžno ravnino vozila in mora biti usmerjena navzven.
3.2.12.6 Lahko je ”združen” z drugimi svetlobno signalnimi napravami.
4 PRESKUŠANJE VOZILA
4.1 Preskušanje vozila v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 53.00. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 53.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijski službi Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA
5.1 Homologacija vozila v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 53.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93).
7 VELJAVNOST
7.1 Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o obveznem homologiranju motornih koles glede vgraditve svetlobnih in svetlobno – signalnih naprav (Uradni list SFRJ, št. 68/85 in 46/87).
7.2 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 6.1-03/94-005/50
Ljubljana, dne 30. oktobra 1994.
Prof. dr. Rado Bohinc l. r.
Minister za znanost
in tehnologijo
* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93)
