Na podlagi 4., 40. in 80. člena zakona o standardizaciji (Uradni list SFRJ, št. 37/88 in 23/91) v zvezi s 4. členom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja minister za znanost in tehnologijo
O D R E D B O
o homologiranju cestnih vozil glede na namestitev svetlobne opreme (št. 48.00)
1 SPLOŠNO
1.1 Vozila kategorij* M, N in O morajo biti homologirana v skladu s to odredbo.
2 PODROČJE UPORABE
2.1 Ta odredba se nanaša na namestitev svetlobne opreme na cestna motorna vozila, z nadgradnjo ali brez nje, z najmanj štirimi kolesi in konstrukcijsko določeno hitrostjo, večjo od 25 km/h, kot tudi na njihove priklopnike. Izjema so tirna vozila, kmetijski in gozdarski traktorji in delovni stroji.
3 ZAHTEVE
3.1 Splošne zahteve
3.1.1 Naprave za osvetljevanje in dajanje svetlobnih signalov morajo biti vgrajene oziroma nameščene tako, da pri normalni uporabi in kljub morebitnim vibracijam, katerim so izpostavljene, ne spremenijo lastnosti, predpisanih s to odredbo, in da ostane tudi vozilo skladno z določili te odredbe. Predvsem se ne smejo nenamerno spremeniti nastavitve žarometov in drugih svetilk.
3.1.2 Žarometi za dolgi in kratki svetlobni pramen kot tudi žarometi za meglo morajo biti tako vgrajeni, da jih je mogoče na enostaven način pravilno nastaviti.
3.1.3 Za vse naprave za dajanje svetlobnih signalov, tudi tiste na bočnih straneh vozila, velja, da mora biti po vgradnji na vozilo referenčna os svetilke vzporedna s podlago, na kateri vozilo stoji. Za bočne odsevnike mora biti ta os pravokotna na navpično ravnino, ki poteka skozi vzdolžno os vozila, pri vseh ostalih napravah za dajanje svetlobnih signalov pa mora biti vzporedna z njo. Dovoljeno odstopanje je 1 ± 3 stopinje v vseh smereh. Če je proizvajalec svetlobne naprave predpisal posebne zahteve glede vgradnje, jih je treba dosledno upoštevati.
3.1.4 Če ni posebej predpisano drugače, je treba višino in usmeritev svetilk preverjati na neobremenjenem vozilu, ki stoji na ravni vodoravni površini.
3.1.5 Če ni posebej predpisano drugače, morajo biti svetilke istega para
3.1.5.1 nameščene simetrično glede na vzdolžno os vozila,
3.1.5.2 nameščene medsebojno simetrično glede na vzdolžno os vozila,
3.1.5.3 ustrezati istim kolorimetričnim predpisom,
3.1.5.4 imeti približno enake fotometrične lastnosti.
3.1.6 Pri vozilih z nesimetrično zunanjo obliko je treba ta določila upoštevati, kolikor je le mogoče.
3.1.7 Svetilke z različnimi funkcijami so lahko samostojne, združene, kombinirane ali integrirane, vendar pod pogojem, da vsaka svetilka ustreza vsem predpisom, ki veljajo zanjo.
(Samostojne svetilke so tiste, ki imajo ločene leče, ločene izvore svetlobe in ločena ohišja.
Združene svetilke imajo ločene leče in ločene izvore svetlobe, a skupno ohišje.
Kombinirane svetilke imajo ločene leče, a skupen izvor svetlobe in skupno ohišje.
Integrirane svetilke imajo ločene izvore svetlobe - lahko tudi skupen izvor svetlobe, ki deluje na različne načine, v celoti ali delno skupne leče in skupno ohišje.)
3.1.8 Največja višina svetilke nad cestiščem se meri do najvišje točke svetleče površine, najmanjša višina pa do najnižje točke svetleče površine.
3.1.9 Če ni posebej predpisano drugače, ne sme nobena svetilka oddajati utripajoče svetlobe, razen smernih svetilk in varnostnih utripalk.
3.1.10 S prednje strani ne sme biti vidna nobena rdeča luč, z zadnje pa ne bela (razen žarometa za vzvratno vožnjo).
3.1.11 Električna vezava mora biti tako izvedena, da se hkrati vključijo (izključijo) prednje in zadnje pozicijske svetilke, gabaritne svetilke (če so vgrajene) in svetilke za osvetlitev registrske tablice.
3.1.12 Če ni posebej predpisano drugače, mora biti električna vezava izvedena tako, da je mogoče vključiti žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen kot tudi žaromete oziroma zadnje svetilke za meglo šele potem, ko so vključene že svetilke iz točke 3.1.11. To ne velja za žaromete za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen, kadar se uporabljajo za dajanje svetlobnih signalov, ki sestoje iz kratkih svetlobnih bliskov.
3.1.13 Kontrolne svetilke
Vsako “kontrolo vključitve”, ki jo predpisuje ta odredba, je mogoče nadomestiti s “kontrolo delovanja”.
3.1.14 Skriti žarometi
3.1.14.1 Skrivanje svetilk ni dovoljeno, razen pri skritih žarometih za dolgi oziroma kratki svetlobni pramen ter žarometih za meglo, kadar niso vključeni.
3.1.14.2 Skriti žaromet, ki se nahaja v delovni legi, mora v tej legi ostati tudi v primeru izpada energije, potrebne za premikanje naprave. Ta izpad energije je lahko samostojen ali pa povezan
– s slučajno prekinitvijo tokokroga,
– s kratkim stikom,
– z okvaro elektromagnetov ali
– z okvaro hidravličnih vodov, vodov komprimiranega zraka, žičnih potegov, gibljivih vodnikov ali drugih delov, namenjenih za prenos oziroma krmiljenje energije, potrebne za upravljanje pogrezljivih žarometov.
3.1.14.3 V primeru okvare naprave za upravljanje skritih žarometov mora biti mogoče skriti žaromet postaviti v delovno lego brez uporabe orodja.
3.1.14.4 Omogočeno mora biti, da se skriti žaromet postavi v delovno lego in vključi z eno in isto napravo, seveda pa mora biti mogoče s to napravo žaromet postaviti samo v delovno lego, ne da bi se pri tem tudi vključil. Pri združenih žarometih za dolgi in kratki svetlobni pramen je taka naprava potrebna samo za žaromet za kratki svetlobni pramen.
3.1.14.5 Z vozniškega sedeža ne sme biti mogoče samovoljno prekiniti premikanja skritega žarometa, dokler žaromet ni dosegel svoje končne - delovne lege. Če obstaja nevarnost, da bi vključeni žarometi med premikanjem zaslepili druge udeležence v prometu, mora biti onemogočeno, da bi se žarometi vključili, dokler ne dosežejo svoje končne lege.
3.1.14.6 Skriti žaromet mora doseči svojo delovno lego v času treh sekund po vklopu (pri temperaturah med - 30 °C in + 50 °C).
3.1.15 Barva svetlobe, ki jo oddajajo v tej odredbi navedene svetilke in odsevniki, je naslednja:
– žaromet za dolgi svetlobni pramen bela ali selektivno
rumena
– žaromet za kratki svetlobni pramen bela ali selektivno
rumena
– smerna svetilka oranžno rumena
– zavorna svetilka rdeča
– svetilka zadnje registrske tablice bela
– prednja pozicijska svetilka bela (selektivno
rumena je
dovoljena, če je
svetilka integri-
rana v žaromet s
selektivno
rumeno barvo)
– zadnja pozicijska svetilka rdeča
– zadnji odsevnik - ne trikotni rdeča
– zadnji odsevnik - trikotni rdeča
– prednji odsevnik - ne trikotni ustrezna vpadni svetlobi
– bočni odsevnik - ne trikotni oranžno rumena
– varnostne utripalke oranžno rumena
– žaromet za meglo bela ali rumena
– zadnja meglenka rdeča
– žaromet za vzvratno vožnjo bela
– parkirna svetilka bela spredaj,
rdeča zadaj in
rumena, če je
parkirna
svetilka
integrirana v
bočno smerno
svetilko
– gabaritna svetilka bela spredaj,
rdeča zadaj
3.1.16 Vsako vozilo, ki je v postopku homologacije po tej odredbi, mora biti opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:
3.1.16.1 žarometi za dolgi svetlobni pramen (točka 3.2.1), samo na motornih vozilih;
3.1.16.2 žarometi za kratki svetlobni pramen (točka 3.2.2), samo na motornih vozilih;
3.1.16.3 smernimi svetilkami (točka 3.2.3), na motornih in priklopnih vozilih;
3.1.16.4 zavornimi svetilkami (točka 3.2.4), na motornih in priklopnih vozilih;
3.1.16.5 svetilkami zadnje registrske tablice (točka 3.2.5), na motornih in priklopnih vozilih;
3.1.16.6 pozicijskimi svetilkami:
3.1.16.6.1 prednjimi (točka 3.2.6), na motornih vozilih, na priklopnikih pa samo, če so širši od 1,6 m;
3.1.16.6.2 zadnjimi (točka 3.2.7), na motornih in priklopnih vozilih;
3.1.16.7 zadnjimi odsevniki:
3.1.16.7.1 ne trikotnimi (točka 3.2.8), samo na motornih vozilih;
3.1.16.7.2 trikotnimi (točka 3.2.9), samo na priklopnih vozilih;
3.1.16.8 prednjimi odsevniki (točka 3.2.10), samo na priklopnih vozilih;
3.1.16.9 bočnimi odsevniki (točka 3.2.11), na motornih vozilih, katerih skupna dolžina je večja od 6 m (razen na vozilih kategorije M1), in na vseh priklopnih vozilih;
3.1.16.10 varnostnimi utripalkami (točka 3.2.12), na motornih in priklopnih vozilih;
3.1.16.11 zadnjimi meglenkami (točka 3.2.14), na motornih in priklopnih vozilih;
3.1.16.12 žarometom za vzvratno vožnjo (točka 3.2.15), samo na motornih vozilih;
3.1.16.13 gabaritnimi svetilkami (točka 3.2.17), na motornih in priklopnih vozilih, širšimi od 2,1 m.
3.1.17 Vozilo je lahko dodatno opremljeno z naslednjimi svetlobnimi in svetlobno-signalnimi napravami:
3.1.17.1 žarometi za meglo (točka 3.2.13), samo na motornih vozilih;
3.1.17.2 prednjimi pozicijskimi svetilkami (točka 3.2.6), na priklopnih vozilih, katerih skupna širina je manjša od 1,6 m;
3.1.17.3 parkirnimi svetilkami (točka 3.2.16), na motornih vozilih, katerih dolžina ne presega 6 m, širina pa ne 2 m; na ostalih vozilih so prepovedane;
3.1.17.4 bočnimi odsevniki (točka 3.2.11), na motornih vozilih kategorije M1 kot tudi na drugih vozilih, ki ne spadajo v kategorijo M1, če njihova dolžina ne presega 6 m;
3.1.17.5 prednjimi odsevniki (točka 3.2.10), na motornih vozilih.
3.2 Posebne zahteve
3.2.1 Žaromet za dolgi svetlobni pramen
3.2.1.1 Število
Dva ali štiri.
3.2.1.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.1.3 Razporeditev
3.2.1.3.1 Po širini:
Zunanji robovi svetlečih površin žarometov ne smejo biti v nobenem primeru bližje skrajnemu robu vozila (po širini), kot so zunanji robovi svetlečih površin žarometov za kratki svetlobni pramen.
3.2.1.3.2 Po višini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.1.3.3 Po dolžini:
Pred prednjo osjo vozila in nameščeni tako, da njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.1.4 Geometrijska vidnost
Vidnost svetleče površine, vključno z vidnostjo v predelih, ki niso osvetljeni v smeri opazovanja, mora biti zagotovljena v stožčastem prostoru, ki ga omejujejo tvornice, ki potekajo skozi zunanji rob svetleče površine in tvorijo kot najmanj 5 stopinj proti referenčni osi žarometa.
3.2.1.5 Usmeritev
Naprej.
Ločeno od naprav za pravilno nastavljanje žarometov in če sta na vozilo vgrajena dva para žarometov za dolgi svetlobni pramen, je lahko en par, ki daje samo dolgi svetlobni pramen, vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana. Os vrtenja mora biti približno navpična.
3.2.1.6 Je lahko “združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.1.7 Ne sme biti “kombiniran” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.1.8 Je lahko “integriran”:
3.2.1.8.1 z žarometom za kratki svetlobni pramen, razen če je žaromet za dolgi svetlobni pramen vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana;
3.2.1.8.2 s prednjo pozicijsko svetilko;
3.2.1.8.3 z žarometom za meglo;
3.2.1.8.4 s parkirno svetilko.
3.2.1.9 Električna vezava
Žarometi za dolgi svetlobni pramen se lahko vključijo samo hkrati ali v parih. Pri preklopu s kratkega na dolgi svetlobni pramen se mora vključiti najmanj en par žarometov za dolgi svetlobni pramen. Pri preklopu z dolgega na kratki svetlobni pramen pa se morajo vsi dolgi svetlobni prameni izključiti hkrati. Žarometi za kratki svetlobni pramen so lahko vključeni hkrati z žarometi za dolgi svetlobni pramen.
3.2.1.10 Kontrola vključitve
Obvezna.
3.2.1.11 Ostale zahteve
Največja svetilnost vseh žarometov za dolgi svetlobni pramen, ki se lahko vključijo hkrati, ne sme presegati 225.000 cd. Ta največja svetilnost se določi s seštevkom svetilnosti posameznih žarometov, izmerjenih pri njihovi homologaciji in vpisanih v njihove homologacijske dokumente.
3.2.2 Žaromet za kratki svetlobni pramen
3.2.2.1 Število
Dva.
3.2.2.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.2.3 Razporeditev
3.2.2.3.1 Po širini:
Od navpične vzdolžne srednje ravnine vozila najbolj oddaljeni del svetleče površine žarometa ne sme biti oddaljen več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Razdalja med notranjimi robovi svetlečih površin para žarometov ne sme biti manjša od 600 mm.
3.2.2.3.2 Po višini:
Najmanj 500 mm, največ 1.200 mm od tal.
3.2.2.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu. Šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.2.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa:
α = 15° navzgor in 10° navzdol,
ß = 45° navzven in 10° navznoter.
V tem področju mora biti vidna skoraj vsa svetleča površina žarometa. Razni deli vozila v bližini žarometa ne smejo povzročati drugih učinkov, ki bi motili druge udeležence v prometu.
3.2.2.5 Usmeritev
Naprej.
3.2.2.5.1 Usmeritev svetlobe kratkega pramena v navpični smeri, merjena pod statičnimi pogoji in pri vseh stanjih obremenitve po dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.00, mora biti brez ročne nastavitve med -0,5% in -2,5%. V neobremenjenem stanju (z eno osebo za volanom) mora biti ta vrednost nastavljena med -1% in -1,5%. To osnovno nastavitev mora proizvajalec vozila označiti na vozilu.
3.2.2.5.2 Če izpolnjevanje pogojev iz zgornje točke omogoča naprava, ki spreminja lego žarometa proti vozilu, v primeru okvare naprave svetlobni pramen ne sme zavzeti take lege, pri kateri bi bil naklon svetlobnega pramena manjši, kot je bil v trenutku nastanka okvare.
3.2.2.5.2.1 Pogoji iz točke 3.2.2.5.2 morajo biti izpolnjeni s pomočjo avtomatske naprave.
3.2.2.5.2.2 Dovoljene so tudi ročne naprave za nastavljanje žarometov (stopenjske ali brezstopenjske), če imajo označeno posebno lego, v kateri je mogoče žaromete z običajnimi nastavnimi vijaki nastaviti tako, kot je predpisano v točki 3.2.2.5.1. Te ročne naprave za nastavljanje mora biti mogoče upravljati z vozniškega sedeža.
3.2.2.5.2.2.1 Brezstopenjske naprave za nastavljanje žarometov morajo imeti oznake, ki označujejo najpogostejše stopnje obremenitve.
3.2.2.5.2.2.2 Število stopenj pri stopenjskih napravah za nastavljanje žarometov mora biti takšno, da je pri osnovni nastavitvi žarometov med -1% in -1,5% zagotovljeno nastavljanje žarometov v predpisano območje med -0,5% in -2,5% pri vseh stanjih obremenitve vozila, predpisanih v dodatku št. 5 pravilnika ECE R 48.00. Pri posameznih stopnjah naprave za nastavljanje žarometov morajo biti jasno označena stanja obremenitve.
3.2.2.6 Je lahko “združen”
z žarometom za kratki svetlobni pramen in drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.2.7 Ne sme biti “kombiniran” s katerokoli prednjo svetilko.
3.2.2.8 Je lahko “integriran”
3.2.2.8.1 z žarometom za dolgi svetlobni pramen, razen, če je ta vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana;
3.2.2.8.2 z drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.2.9 Električna vezava
Stikalo za preklop z dolgega na kratki svetlobni pramen mora izključiti vse žaromete za dolgi svetlobni pramen hkrati. Kratki svetlobni pramen lahko ostane vključen tudi, ko je vključen dolgi svetlobni pramen.
3.2.2.10 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.2.2.11 Ostale zahteve
Zahteve točke 3.1.5.2 ne veljajo za žaromete za kratki svetlobni pramen.
3.2.3 Smerna svetilka
3.2.3.1 Število
Skladno s shemo razporeditve (slika).
3.2.3.2 Shema vgradnje
. 2 prednji smerni svetilki (kategorije 1)
A 2 zadnji smerni svetilki (kategorije 2)
2 bočni dodatni smerni svetilki (kategorije 5)
B 2 zadnji smerni svetilki (kategorije 2)
Shema vgradnje A velja za vsa motorna vozila:
Shema vgradnje B velja za priklopna vozila:
3.2.3.3 Razporeditev
3.2.3.3.1 Po širini:
Razdalja med skrajnim zunanjim robom vozila (po širini) in zunanjim robom svetleče površine smerne svetilke ne sme biti večja od 400 mm.
Razdalja med notranjimi robovi svetlečih površin para smernih svetilk ne sme biti manjša od 600 mm.
Če je navpična oddaljenost zadnje smerne svetilke in zadnje pozicijske svetilke manjša ali enaka 300 mm, ne sme biti razdalja med skrajnim zunanjim robom vozila in zunanjim robom svetleče površine zadnje smerne svetilke več kot 50 mm večja od razdalje med skrajnim zunanjim robom vozila in zunanjim robom svetleče površine zadnje pozicijske svetilke.
3.2.3.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 500 mm za smerne svetilke kategorije 5
najmanj 350 mm za smerne svetilke kategorij 1 in 2 največ 1.500 mm za vse kategorije.
Če oblika nadgradnje vozila ne omogoča upoštevanja predpisane največje višine, je lahko najvišja točka svetleče površine smerne svetilke oddaljena od tal 2.300 mm za smerno svetilko kategorije 5 in 2.100 mm za smerno svetilko kategorij 1 in 2.
3.2.3.3.3 Po dolžini:
Razdalja med referenčno točko svetleče površine bočne smerne svetilke (po razporeditvi A) in prečno navpično ravnino, ki omejuje vozilo s sprednje strani, ne sme biti večja od 1.800 mm. Če oblika nadgradnje vozila ne omogoča zagotavljanja najmanjših predpisanih kotov geometrijske vidnosti, se ta razdalja lahko poveča na 2.500 mm, če je vozilo opremljeno po razporeditvi A.
3.2.3.3.4 Prednje smerne svetilke morajo biti nameščene na način:
3.2.3.3.4.1 smerna svetilka kategorije 1 ali 1a ali 1b
v primerih, ko je razdalja med robovi svetlečih površin smerne svetilke in žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo najmanj 40 mm;
3.2.3.3.4.2 smerna svetilka kategorije 1a ali 1b
v primerih, ko je razdalja med robovi svetlečih površin smerne svetilke in žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo večja od 20 mm, a ne večja od 40 mm;
3.2.3.3.4.3 smerna svetilka kategorije 1b
v primerih, ko je razdalja med robovi svetlečih površin smerne svetilke in žarometa za kratki svetlobni pramen in/ali žarometa za meglo največ 20 mm.
3.2.3.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: glej sliko.
Navpični koti: 15° navzgor in 15° navzdol od vodoravne osi. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko pri bočnih smernih svetilkah po razporeditvi A zmanjša na 5°, če je vgradna višina manjša od 750 mm.
3.2.3.5 Usmeritev
Če obstaja, po navodilu proizvajalca.
3.2.3.6 Smerokaz je lahko “združen” z eno ali več svetilkami.
3.2.3.7 Ne sme biti “kombiniran” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.3.8 Ne sme biti “integriran” s katerokoli drugo svetilko, z izjemo parkirne svetilke.
3.2.3.9 Električna vezava
Vključitev smernih svetilk mora biti neodvisna od vseh drugih svetilk. Vse smerne svetilke na isti strani vozila se morajo vključiti z isto napravo in morajo sinhrono utripati.
3.2.3.10 Kontrola delovanja
Obvezna za vse smerne svetilke, ki jih voznik ne more neposredno videti. Lahko je optična ali akustična ali oboje.
Če je optična, mora dajati utripajočo svetlobo, ki v primeru nepravilnega delovanja smernih svetilk (razen dodatnih bočnih) ugasne, sveti stalno brez utripanja ali pa utripa z opazno drugačno frekvenco.
Če deluje kontrolna naprava akustično, mora biti zvok dobro slišen in mora v primeru okvare delovanja smernih svetilk bistveno spremeniti frekvenco.
Motorna vozila, ki so prirejena za vleko priklopnega vozila, morajo biti opremljena s posebno kontrolno napravo za smerne svetilke na priklopnem vozilu, razen, če kontrolna naprava vlečnega vozila omogoča neposredno odkrivanje napake delovanja katerekoli smerne svetilke na celotni kombinaciji vozil.
3.2.3.11 Ostale zahteve
Svetloba smerne svetilke mora utripati 90 ±30-krat na minuto.
Po vklopu kontrolne ročice smernih svetilk se mora pokazati svetloba smernih svetilk najkasneje po 1 sekundi in po 1,5 sekunde mora svetloba prvič ugasniti.
Pri motornih vozilih, ki so prirejena za vleko priklopnega vozila, mora naprava za vključitev smernih svetilk hkrati vključiti tudi smerne svetilke na priklopnem vozilu.
Pri motnjah delovanja ene smerne svetilke (razen, če je vzrok teh motenj kratki stik) morajo ostale smerne svetilke dalje utripati, edino frekvenca utripanja se lahko spremeni.
3.2.4 Zavorna svetilka
3.2.4.1 Število
Dve.
3.2.4.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.4.3 Razporeditev
3.2.4.3.1 Po širini:
Najmanjša razdalja med svetilkama je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
3.2.4.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne omogoča upoštevanja višine 1.500 mm.
3.2.4.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.4.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 45° navzven in 45° navznoter.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.4.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.4.6 Je lahko “združena” z eno ali več zadnjimi svetilkami.
3.2.4.7 Ne sme biti “kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.4.8 Je lahko “integrirana” z zadnjo pozicijsko ali parkirno svetilko.
3.2.4.9 Električna vezava
Mora zasvetiti ob uporabi delovne zavore.
3.2.4.10 Funkcijska kontrola
Dovoljena. Če je vgrajena, mora delovati tako, da se v primeru motnje v delovanju ene zavorne svetilke prižge kontrolna svetilka, ki ne sme utripati.
3.2.4.11 Ostale zahteve
Svetilnost zavornih svetilk mora biti opazno večja od svetilnosti zadnjih pozicijskih svetilk.
3.2.5 Svetilka zadnje registrske tablice
3.2.5.1 Število
Toliko, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.2 Shema vgradnje
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.3 Razporeditev
3.2.5.3.1 Po širini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.3.2 Po višini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.3.3 Po dolžini:
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.4 Geometrijska vidnost
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.5 Usmeritev
Taka, da je prostor za pritrditev registrske tablice dobro osvetljen.
3.2.5.6 Je lahko “združena” z eno ali več zadnjimi svetilkami.
3.2.5.7 Je lahko “kombinirana” z zadnjo pozicijsko svetilko.
3.2.5.8 Ne sme biti “integrirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.5.9 Električna vezava
Svetilka zadnje registrske tablice je lahko vključena samo skupaj z zadnjimi pozicijskimi svetilkami.
3.2.5.10 Kontrola vključitve
Dovoljena. Če je izvedena, mora biti njeno delovanje zagotovljeno s kontrolno svetilko, predpisano za prednje in zadnje pozicijske svetilke.
3.2.6 Prednja pozicijska svetilka
3.2.6.1 Število
Dve.
3.2.6.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.6.3 Razporeditev
3.2.6.3.1 Po širini:
Točka svetleče površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, pri motornih vozilih ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini), pri prikolicah pa ne več kot 150 mm. Najmanjša razdalja med notranjimi robovi svetlečih površin pa je 600 mm.
3.2.6.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm.
3.2.6.3.3 Po dolžini: Spredaj na vozilu.
3.2.6.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti za obe prednji pozicijski svetilki: ali 45° navznoter in 80° navzven ali 80° navznoter in 45° navzven.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.6.5 Usmeritev
Naprej.
3.2.6.6 Je lahko “združena” s katerokoli drugo prednjo svetilko.
3.2.6.7 Ne sme biti “kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.6.8 Je lahko “integrirana” s katerokoli drugo prednjo svetilko.
3.2.6.9 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.6.10 Kontrolna svetilka
Obvezna. Ta kontrolna svetilka ne sme utripati. Ni potrebna, če je razsvetljavo armaturne plošče mogoče vključiti samo hkrati s prednjimi pozicijskimi svetilkami.
3.2.6.11 Ostale zahteve
Jih ni.
3.2.7 Zadnja pozicijska svetilka
3.2.7.1 Število
Dve.
3.2.7.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.7.3 Razporeditev
3.2.7.3.1 Po širini:
Točka svetleče površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Najmanjša razdalja med notranjimi robovi svetlečih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
3.2.7.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm.
3.2.7.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.7.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti za obe prednji pozicijski svetilki: ali 45° navznoter in 80° navzven ali 80° navznoter in 45° navzven.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.7.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.7.6 Je lahko “združena” s katerokoli drugo zadnjo svetilko.
3.2.7.7 Je lahko “kombinirana” z napravo za osvetlitev registrske tablice.
3.2.7.8 Je lahko “integrirana” z zavorno ali parkirno svetilko ali z zadnjo meglenko.
3.2.7.9 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.7.10 Kontrola vključitve
Obvezna. Njeno delovanje je treba zagotoviti s kontrolno svetilko, predpisano za prednje pozicijske svetilke.
3.2.8 Zadnji odsevnik - ne trikotni
3.2.8.1 Število
Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije I A po pravilniku ECE R 3.02.
3.2.8.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.8.3 Razporeditev
3.2.8.3.1 Po širini:
Točka odsevne površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
3.2.8.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm.
3.2.8.3.3 Po dolžini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.8.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.8.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.8.6 Je lahko “združen” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.8.7 Ostale zahteve
Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele z drugimi zadnjimi svetilkami.
3.2.9 Zadnji odsevnik - trikotni
3.2.9.1 Število
Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije III A po pravilniku ECE R 3.02.
3.2.9.2 Shema vgradnje
Konica trikotnika mora biti obrnjena navzgor.
3.2.9.3 Razporeditev
3.2.9.3.1 Po širini:
Točka odsevne površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
3.2.9.3.2 Po višini:
razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm.
3.2.9.3.3 Po dolžini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.9.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.9.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.9.6 Ne sme biti “združen” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.9.7 Ostale zahteve
V sredini trikotnika ne sme biti nameščena nobena svetilka.
3.2.10 Prednji odsevnik - ne trikotni
3.2.10.1 Število
Dva, izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije I A po pravilniku ECE R 3.02.
3.2.10.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.10.3 Razporeditev
3.2.10.3.1 Po širini:
Točka odsevne površine odsevnika, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini). Pri priklopnih vozilih pa je ta razdalja 150 mm.
Najmanjša razdalja med notranjimi robovi odsevnih površin je 600 mm. Ta razdalja se lahko zmanjša na 400 mm, če vozilo ni širše kot 1.300 mm.
3.2.10.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm oziroma 1.500 mm, če oblika nadgradnje ne dopušča upoštevanja višine 900 mm.
3.2.10.3.3 Po dolžini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.10.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 30° navzven in 30° navznoter.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.10.5 Usmeritev
Naprej.
3.2.10.6 Je lahko “združen” s prednjo pozicijsko svetilko.
3.2.10.7 Ostale zahteve
Odsevna površina odsevnika ima lahko skupne dele s prednjo pozicijsko svetilko.
3.2.11 Bočni odsevnik - ne trikotni
3.2.11.1 Število
Toliko, kot to zahteva predpis o razporeditvi bočnih odsevnikov po dolžini vozila. Izvedba mora ustrezati predpisom za odsevnike kategorije IA po pravilniku ECE R 3.02.
3.2.11.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.11.3 Razporeditev
3.2.11.3.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.11.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 900 mm oziroma 1.500 mm, če oblika nadgradnje ne dopušča upoštevanja višine 900 mm.
3.2.11.3.3 Po dolžini:
Najmanj en odsevnik se mora nahajati v srednji tretjini vozila, najbolj sprednji odsevnik ne sme biti oddaljen več kot 3 m od skrajne prednje točke vozila; pri priklopnih vozilih je treba upoštevati tudi dolžino vlečnega ojesa.
Razdalja med dvema sosednjima odsevnikoma ne sme biti večja od 3 m.
Najbolj zadaj nameščeni odsevnik je lahko oddaljen od skrajne zadnje točke vozila največ 1 m.
3.2.11.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: ß = 45° naprej in 45° nazaj.
Navpični koti: α = 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina odsevnika manjša od 750 mm.
3.2.11.5 Usmeritev
Referenčna os odsevnika mora biti vodoravna, pravokotna na srednjo navpično vzdolžno ravnino vozila in mora biti usmerjena navzven.
3.2.11.6 Lahko je “združen” z drugimi svetilkami.
3.2.12 Varnostne utripalke
3.2.12.1 Varnostni signal predstavlja sočasno utripanje smernih svetilk v skladu z določili točke 3.2.3.
3.2.12.2 Električna vezava
Varnostni signal se mora vključiti s posebno napravo, ki omogoča sinhrono delovanje vseh smernih svetilk.
3.2.12.3 Kontrola vključitve
Obvezna. Utripajoča kontrolna svetilka, ki lahko deluje hkrati s predpisano kontrolno napravo iz točke 3.2.3.10.
3.2.12.4 Ostale zahteve
Po določilih točke 3.2.3.11. Pri motornih vozilih, ki so opremljena za vleko priklopnega vozila, mora naprava za vključitev varnostnega signala vključiti tudi vse smerne svetilke na priklopnem vozilu. Varnostni signal mora biti mogoče vključiti tudi takrat, ko je naprava za zagon in ustavitev motorja v legi, ki ne dovoljuje zagona motorja.
3.2.13 Žaromet za meglo
3.2.13.1 Število
Dva.
3.2.13.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.13.3 Razporeditev
3.2.13.3.1 Po širini:
Točka svetleče površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
3.2.13.3.2 Po višini:
Najmanj 250 mm nad tlemi. Nobena točka svetleče površine ne sme biti višja, kot je najvišja točka svetleče površine žarometa za kratki svetlobni pramen.
3.2.13.3.3 Po dolžini:
Spredaj na vozilu; šteje se, da je ta pogoj izpolnjen, če njihova svetloba ne more motiti voznika neposredno ali posredno prek ogledal ali drugih odbojnih površin.
3.2.13.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 5° navzgor in 5° navzdol,
ß = 45° navzven in 10° navznoter.
3.2.13.5 Usmeritev
Naprej. Usmeritev žarometov za meglo se ne sme spreminjati v odvisnosti od kota zasuka volana.
3.2.13.6 Je lahko “združen” z drugimi prednjimi svetilkami.
3.2.13.7 Ne sme biti “kombiniran” s katerokoli drugo prednjo svetilko.
3.2.13.8 Je lahko “integriran”
– z žarometom za dolgi svetlobni pramen, ki ni vrtljiv v odvisnosti od kota zasuka volana, če so na vozilu montirani štirje žarometi za dolgi svetlobni pramen;
– s prednjo pozicijsko svetilko in
– s parkirno svetilko.
3.2.13.9 Električna vezava
Vklop oziroma izklop žarometov za meglo mora biti mogoč neodvisno od žarometov za dolgi oziroma za kratki svetlobni pramen in obratno.
3.2.13.10 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.2.14 Zadnja meglenka
3.2.14.1 Število
Ena ali dve.
3.2.14.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.14.3 Razporeditev
3.2.14.3.1 Po širini:
Če je na vozilu samo ena zadnja meglenka, mora biti montirana na tisti strani vozila glede na navpično srednjo vzdolžno ravnino, ki je nasprotna strani vožnje v državi registracije vozila.
3.2.14.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm, največ 1.000 mm.
3.2.14.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.14.3.4 V vseh primerih (ena ali dve zadnji meglenki) mora biti razdalja med svetlečo površino zadnje meglenke in svetlečo površino zavorne svetilke najmanj 100 mm.
3.2.14.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 5° navzgor in 5° navzdol,
ß = 25° na desno in 25° na levo.
3.2.14.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.14.6 Je lahko “združena” s katerokoli zadnjo svetilko.
3.2.14.7 Ne sme biti “kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.14.8 Je lahko “integrirana” z zadnjo pozicijsko svetilko ali parkirno svetilko.
3.2.14.9 Električna vezava
Lahko sveti samo, če so vključeni žarometi za kratki svetlobni pramen oziroma žarometi za meglo.
Če so na vozilu montirani žarometi za meglo, mora biti mogoče izključiti zadnje meglenke neodvisno od žarometov za meglo.
3.2.14.10 Kontrola vključitve
Obvezna. Neodvisna kontrolna svetilka z nespremenljivo svetilnostjo.
3.2.15 Žaromet za vzvratno vožnjo
3.2.15.1 Število
En ali dva.
3.2.15.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa
3.2.15.3 Razporeditev
3.2.15.3.1 Po širini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.15.3.2 Po višini:
Razdalja od tal: najmanj 250 mm, največ 1.200 mm.
3.2.15.3.3 Po dolžini:
Zadaj na vozilu.
3.2.15.4 Geometrijska vidnost
Opredeljena je s kotom α v navpični smeri in kotom ß v vodoravni smeri. Ti koti se merijo od referenčne osi žarometa.
α = 15° navzgor in 5° navzdol,
ß = 45° na desno in 45° na levo pri samo enem žarometu
ß = 45° navzven in 30° navznoter pri dveh žarometih.
3.2.15.5 Usmeritev
Nazaj.
3.2.15.6 Je lahko “združen” s katerokoli drugo zadnjo svetilko.
3.2.15.7 Ne sme biti “kombiniran” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.15.8 Ne sme biti “integriran” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.15.9 Električna vezava
Žaromet za vzvratno vožnjo lahko sveti samo takrat, ko je vključena vzvratna prestava v menjalniku in ko se naprava za zagon in ustavitev motorja nahaja v taki legi, da motor lahko deluje.
Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, žarometa za vzvratno vožnjo ne sme biti mogoče vključiti oziroma le-ta ne sme ostati vključen.
3.2.15.10 Kontrola vključitve
Dovoljena.
3.2.15.11 Ostale zahteve
Jih ni.
3.2.16 Parkirna svetilka
3.2.16.1 Število
Skladno s shemo vgradnje.
3.2.16.2 Shema vgradnje
– ali dve svetilki spredaj in dve svetilki zadaj
– ali po ena svetilka na vsaki strani.
3.2.16.3 Razporeditev
3.2.16.3.1 Po širini:
Točka svetleče površine, ki je najbolj oddaljena od srednje vzdolžne navpične ravnine vozila, ne sme biti oddaljena več kot 400 mm od skrajnega zunanjega roba vozila (po širini).
Če sta na vozilu samo dve parkirni svetilki, morata biti vgrajeni na bočnih straneh vozila.
3.2.6.3.2 Po višini: Razdalja od tal: najmanj 350 mm, največ 1.500 mm oziroma 2.100 mm, če oblika nadgradnje vozila ne dopušča upoštevanja višine 1.500 mm.
3.2.6.3.3 Po dolžini: Ni posebnega predpisa.
3.2.16.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni koti: 45° navzven in 45° navznoter oziroma 45° naprej in 45° nazaj.
Navpični koti: 15° nad in 15° pod vodoravno osjo. Navpični kot pod vodoravno osjo se lahko zmanjša na 5°, če je vgradna višina svetilke manjša od 750 mm.
3.2.16.5 Usmeritev
Taka, da svetilke izpolnjujejo zahteve vidnosti naprej in nazaj.
3.2.16.6 Je lahko “združena” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.16.7 Ne sme biti “kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.16.8 Je lahko “integrirana”:
3.2.16.8.1 spredaj s prednjo pozicijsko svetilko, žarometom za kratki in žarometom za dolgi svetlobni pramen in žarometom za meglo.
3.2.16.8.2 zadaj z zadnjo pozicijsko svetilko, zavorno svetilko in zadnjo meglenko.
3.2.16.8.3 s smerno svetilko kategorije 5 (glej točko 3.2.3).
3.2.16.9 Električna vezava
Vezava mora biti izvedena tako, da so lahko vključene parkirne svetilke samo na eni strani vozila, ne da bi bile hkrati vključene še katerekoli druge svetilke.
3.2.16.10 Kontrolna svetilka
Dovoljena. Če je vgrajena, ne sme biti možnosti zamenjave s kontrolno svetilko pozicijskih svetilk.
3.2.16.11 Ostale zahteve
Funkcijo teh svetilk je mogoče izpolniti tudi s hkratno vključitvijo prednje in zadnje pozicijske svetilke na isti strani vozila.
3.2.17 Gabaritna svetilka
3.2.17.1 Število
Dve, vidni od spredaj, in dve, vidni od zadaj.
3.2.17.2 Shema vgradnje
Ni posebnega predpisa.
3.2.17.3 Razporeditev
3.2.17.3.1 Po širini:
Čim bližje skrajni točki širine vozila.
3.2.17.3.2 Po višini:
Na največji možni višini, ki jo je mogoče doseči glede na namestitev svetilk po širini in glede na simetrijo svetilk.
3.2.17.3.3 Po dolžini:
Ni posebnega predpisa.
3.2.17.4 Geometrijska vidnost
Vodoravni kot: 80° navzven.
Navpični koti: 5° nad in 20° pod vodoravno osjo.
3.2.17.5 Usmeritev
Taka, da svetilke izpolnjujejo zahteve vidnosti naprej in nazaj.
3.2.17.6 Ne sme biti “združena” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.17.7 Ne sme biti “kombinirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.17.8 Ne sme biti “integrirana” s katerokoli drugo svetilko.
3.2.17.9 Električna vezava
Ni posebnega predpisa.
3.2.17.10 Kontrolna svetilka
Dovoljena.
3.2.17.11 Ostale zahteve
Če oblika nadgradnje vozila oziroma oprema vozila ne dovoljuje izpolnitve zahtev iz točke 3.2.17.3 in pod pogojem, da so vsi ostali predpisi izpolnjeni, je mogoče obe gabaritni svetilki na isti strani vozila združiti v eno, ki je vidna od spredaj in od zadaj.
Položaj gabaritne svetilke glede na ustrezno pozicijsko svetilko mora biti tak, da oddaljenost najbližjih točk projekcij svetlečih površin obeh svetilk na navpično prečno ravnino ni manjša od 200 mm.
4 PRESKUŠANJE VOZILA
4.1 Preskušanje vozila v smislu te odredbe lahko opravi samo pooblaščeni laboratorij v skladu z določili pravilnika ECE R 48.00. Ta pravilnik izhaja iz sporazuma o prevzemu enotnih pogojev za homologacijo in za vzajemno priznavanje homologacije opreme in delov motornih vozil, ki je bil sprejet 20. marca 1958 v Ženevi. K temu sporazumu je z nasledstvenim sklepom pristopila tudi Republika Slovenija (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 15/92).
4.2 Pravilnik ECE R 48.00 je mogoče dobiti v izvirniku (v angleškem jeziku) v informacijski službi Urada Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje v Ljubljani.
5 HOMOLOGACIJA VOZILA
5.1 Homologacija vozila v smislu te odredbe in s tem v zvezi izdani dokumenti morajo biti izdelani v skladu s pravilnikom ECE R 48.00. Homologacijski organ v Republiki Sloveniji je Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje.
6 POSTOPEK PREVERJANJA
6.1 Ustreznost vozil v skladu s to odredbo se preverja po postopku, ki ga predpisuje odredba o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93).
7 VELJAVNOST
7.1 Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati odredba o obveznem homologiranju vozil glede vgraditve svetlobnih in svetlobno - signalnih naprav (Uradni list SFRJ, št. 68/85 in 1/87).
7.2 Ta odredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ljubljana, dne 30. septembra 1994.
Št. 6.1-03/94-005/46
prof. dr. Rado Bohinc l. r.
Minister za znanost
in tehnologijo
* Klasifikacija vozil po pravilnikih ECE je bila objavljena v prilogi št. 1 k Odredbi o homologaciji vozil (Uradni list RS, št. 14/93)
