Na podlagi tretje alinee 114. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Da se odkrijejo in preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki opravljajo javno veterinarsko službo (v nadaljnjem besedilu: veterinarske organizacije) opraviti v letu 1995 s to odredbo predpisane ukrepe.
Do uskladitve organiziranosti veterinarskih organizacij z zakonom o veterinarstvu, izvajajo naloge javne veterinarske službe obstoječi veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, nato pa njihovi pravni nasledniki, ter Veterinarski inštitut Slovenije.
Imetniki živali morajo izvajati ukrepe iz te odredbe.

Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante morajo pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije pri veterinarski upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS) Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante se morajo medsebojno obveščati o vakcinacijah.
Veterinarske organizacije morajo o opravljenem delu poročati na predpisanih obrazcih.

Preventivne vakcinacije se morajo opraviti tolikokrat, kot je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Kontrolo imunosti opravi Veterinarski inštitut Slovenije po programu, ki ga določi VURS.

Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante, ki izvajajo preventivne vakcinacije oziroma diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu vakcinacije oziroma preiskave, imenu in bivališču imetnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki vakcine ter rezultatu vakcinacije in preiskave.
Veterinarski zavodi in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in obveščati pristojno izpostavo veterinarske inšpekcije, o vseh nezaželenih stranskih pojavih in morebitni nezanesljivosti imunosti.

Proti vraničnemu prisadu je treba preventivno vakcinirati kopitarje, goveda in drobnico v soseskah, kjer je bil v zadnjih 50 letih ugotovljen vranični prisad.
Preventivno vakcinacijo po prejšnjem odstavku opravijo do 30. aprila 1995 veterinarski zavodi; na posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.

Proti šumečemu prisadu je treba preventivno vakcinirati govedo in drobnico pred odgonom na pašnike, na katerih je bila v zadnjih 50 letih ugotovljena ta bolezen.
Vakcinacijo iz prejšnjega odstavka opravijo vsaj 20 dni pred odgonom na pašnike veterinarski zavodi; na posestvih, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulatne.

Splošna vakcinacija psov proti steklini mora biti opravljena najpozneje do 15. maja 1995.
Mladi psi morajo biti vakcinirani proti steklini takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti.
Lastniki so pred ali ob vakcinaciji dolžni zagotoviti razglistenje (dehelmentizacijo) psov na lastne stroške.
Na okuženem in ogroženem območju je treba vakcinirati proti steklini tudi domače živali, ki se ženejo na pašo.
Peroralno vakcinacijo lisic je treba opraviti po programu, ki ga odredi VURS.
Vakcinacijo iz prvega in drugega odstavka tega člena opravijo veterinarski zavodi z inaktivirano (mrtvo) vakcino.
Vakcinacijo lisic iz četrtega odstavka tega člena opravijo območni veterinarski zavodi in lovske organizacije v roku, ki ga določi VURS, z vakcino, ki jo odobri minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister).

Proti atipični kokošji kugi je treba vakcinirati kokoši, piščance, brojlerje, purane, japonske prepelice in matične jate fazanov, noje in pegatke:
– v perutninskih obratih podjetij oziroma gospodarskih družb;
– v naseljih, kjer so perutninski obrati podjetij oziroma gospodarske družbe ali večje reje zasebnih neorganiziranih rejcev;
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, ki imajo nad 200 živali;
– v fazanerijah;
– v naseljih občin, kjer je bila atipična kokošja kuga ugotovljena v zadnjih dveh letih;
– v vseh rejah nojev.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave, št. 322/A-026/82 z dne 11. marca 1982) oziroma po programu imunoprofilakse, prilagojenim epizootiološki situaciji Atipične kokošje kuge v letu 1995.
Vakcinacijo po tem členu opravijo veterinarski zavodi, v perutninskih obratih podjetij oziroma gospodarskih družb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante. Vakcinacija se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec.

Valilna jajca smejo izvirati samo iz perutninskih jat, matičnih jat fazanov, japonskih prepelic in matičnih jat nojev, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in ki so negativne na Salmonello enteritidis in Chlamydio psittaci. Take perutninske jate morajo biti vakcinirane in zadovoljivo imune proti:
– kužnemu tremorju perutnine,
– Marekovi bolezni,
– kokošjim osepnicam,
– infekcioznemu bronhitisu in
– Gumboro bolezni.
Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravijo veterinarski zavodi z ekipo obratne veterinarske ambulante, pregled na Salmonello enteritidis in Chlamydio psittaci pa Veterinarski inštitut Slovenije.
Proti Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni in kokošjim osepnicam je treba vakcinirati matično jato, proizvodno jato, proti kužnemu tremorju pa le matično jato:
– v perutninskih obratih podjetij in gospodarskih družb,
– v obratih zasebnih neorganiziranih rejcev, kjer je reja perutnine pomembnejša gospodarska dejavnost, oziroma pri rejcih, ki imajo nad 200 živali.
Vakcinacijo proti kužnemu tremorju, infekcioznemu bronhitisu, Gumboro bolezni, kokošjim osepnicam in Marekovi bolezni opravijo veterinarski zavodi; v obratih podjetij oziroma gospodarskih družb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.
Pri Marekovi bolezni se morajo prvi primeri bolezni potrditi s histološko preiskavo. Preiskave opravi Veterinarski inštitut Slovenije.
Vzorce krvi za kontrolo imunosti po določenih vakcinacijah iz 9. in 10. člena te odredbe vzamejo obratne veterinarske ambulante po programu VURS. Preiskave na kontrolo imunosti morajo zagotoviti obratne veterinarske ambulante pri Veterinarskem inštitutu Slovenije.

Na klamidiozo je treba opraviti redne letne serološke preiskave po metodi imunofluorescence najmanj 10% sobnih ptic in golobov iz organiziranih rej oziroma jat, ki so namenjene za razplod, prodajo in razstave.
Preiskave opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Proti hemoragični bolezni kuncev je treba vakcinirati kunce v kunčjerejskih obratih podjetij in gospodarskih družb in v obratih zasebnih rejcev, kjer je reja kuncev pomembnejša gospodarska dejavnost (nad 60 samic), in v vseh organiziranih rejah čistopasemskih kuncev.
Vakcinacijo opravljajo veterinarski zavodi, v podjetjih in gospodarskih družbah, ki imajo lastno veterinarsko službo pa obratne veterinarske ambulante.
Serološke preiskave imunosti opravlja Veterinarski inštitut Slovenije z metodo inhibicije hemaglutinacije.

Proti miksomatozi je treba vakcinirati kunce na okuženem območju. Vakcinacijo opravijo veterinarski zavodi.

Proti prašičji kugi je treba preventivno vakcinirati prašiče v gospodarstvih, ki imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma 50 ali več pitancev.
Proti prašičji kugi je treba vakcinirati prašiče imetnikov živali v neposredni okolici prašičjerejskih farm z več kot 10.000 živali.
Vakcinacija iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa. Vakcinacijo opravijo veterinarski zavodi; na prašičjerejskih obratih podjetij in gospodarskih družb, ki imajo organizirano lastno veterinarsko službo, pa obratne veterinarske ambulante.

Tuberkulinizirati je treba:
– 50% vseh krav, brejih telic in volov v vseh občinah v Republiki Sloveniji (XI. tuberkuliniazcija);
– osnovne goveje črede podjetij in bike v osemenjevalnih središčih in vzrejališčih;
– vse plemenske ovne in kozle;
– vse ovce in koze v mlečni proizvodnji;
– vse plemenske merjasce;
– plemenske svinje neokuženih rej po naslednjem reprezentativnem vzorcu

------------------------------------------------------------------------
Plemenske svinje                               Tuberkulinizirati
------------------------------------------------------------------------
– do 300                                      vse plemenske svinje
– od 301 do 500                                        350
– od 501 do 1.000                                      400
– od 1.001 do 2.000                                    450
– od 2.100 do 5.000                                    500
------------------------------------------------------------------------

– vse plemenske svinje in merjasce v okuženih rejah pred odjavo tuberkuloze (zadnja kontrolna tuberkulinizacija),
– kokoši v tistih naseljih, kjer je ugotovljena kokošja tuberkuloza in na vseh dvoriščih, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče.
Tuberkulinizacijo bikov in plemenskih merjascev v osemenjevalnih in rejskih središčih opravijo veterinarski zavodi.
Tuberkulinizacijo plemenskih prašičev na velikih farmah opravijo veterinarske obratne ambulante, tuberkulinizacijo v hlevih kooperantov in drugih kmečkih rejah pa veterinarski zavodi.
Tuberkulinizacijo kokoši opravijo veterinarski zavodi.
Na tuberkulozo je treba preiskati vse plemenske prašiče osnovnih čred prašičjerejskih obratov podjetij in gospodarskih družb. Pregled opravijo na liniji klanja veterinarski zavodi s pregledom mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk zaklanih živali.
Veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostično dejavnost, morajo pri vsaki patoanatomski preiskavi prašičev opraviti pregled mezenterialnih, portalnih in drugih bezgavk na tuberkulozo. Bakteriološki pregled sumljivih bezgavk opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno:
– vse krave, ovce in koze v laktaciji, z mlečno prstanastim poiskusom. Ob sumljivi ali pozitivni reakciji je treba živalim pregledati kri s serološko preiskavo. Program odvzema določi pristojna izpostava veterinarske inšpekcije;
– vse plemenske bike in merjasce s serološkim pregledom krvi;
– 20% živali iz rej, ki niso zajete s preiskavami iz prve alinee, s serološkim pregledom krvi po programu, ki ga določi pristojna izpostava veterinarske inšpekcije;
– enkrat letno je treba klinično in serološko pregledati vse ovne na infekcijo z Brucella ovis v Sloveniji, razen v selekcijskem centru Biotehniške fakultete v Ljubljani, Oddelek za zootehniko (v nadaljnjem besedilu: BF Zootehnika) v Logatcu ter v občini Kočevje, kjer je treba vse ovne klinično in serološko pregledati dvakrat;
– vse ovce in kozle v selekcijskem centru za ovce BF Zootehniko v Logatcu, je treba serološko pregledati na melitokokozo in Q mrzlico.
Vzorce krvi vzamejo veterinarski zavodi, preiskave pa opravi Veterinarski inštitut Slovenije;
– 20% plemenskih svinj s serološko preiskavo krvi po programu, ki ga določi pristojna izpostava veterinarske inšpekcije;
– odstreljene poljske zajce patoanatomsko in bakteriološko na območju občin: Koper, Postojna, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina,Komen, Nova Gorica, Miren-Kostanjevica, Brda, Kanal, Murska Sobota, Beltinci, Cankova-Tišina, Puconci, Gornji Petrovci, Hodoš, Šalovci, Kuzma, Moravske Toplice, Rogaševci, Gornja Radgona, Radenci, Sv.Jurij, Ptuj, Destrnik-Trnovska Vas, Dornava, Videm, Zavrč, Gorišnica, Jurišinci, Kidričevo, Majšperk.
Vzorce mleka in krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Vzorce krvi v prašičjerejskih obratih odvzamejo veterinarski zavodi s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante.
Laboratorijske preiskave krvi goved, ovac in prašičev opravi Veterinarski inštitut Slovenije.
Preglede zajcev in bakteriološke preiskave patoanatomsko sumljivih zajcev opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na Aujeszkyjevo bolezen in Transmisivni Gastroenteritis (TGE-virus; enterična in respiratorna varianta bolezni) ter Prašičji reproduktivni in respiratorni sindrom (PRRS) je treba pregledati vse plemenske merjasce v Republiki Sloveniji, plemenske svinje pa po naslednjem reprezentativnem vzorcu:

------------------------------------------------------------------------
Plemenske svinje                                  Pregledati
------------------------------------------------------------------------
– do 300                                      vse plemenske prašiče
– od 301 do 500                                       350
– od 501 do 1.000                                     400
– od 1.001 do 2.000                                   450
– od 2.100 do 5.000                                   500
------------------------------------------------------------------------

Vzorce krvi na farmah prašičev, ki imajo organizirano veterinarsko službo, odvzemajo obratne veterinarske ambulante ob prisotnosti delavcev veterinarskega zavoda.
Serološke preiskave vzorcev krvi opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na klostridijski enteritis pujskov (KEP) je treba pregledati dvakrat letno enodnevni pogin sesnih pujskov iz farm in iz zasebnih rejskih središč prašičev. V omenjenih rejah je potrebno dvakrat letno odvzeti v hlevih brise površin za preiskavo na Clostridium perfringens tip C. Enkrat letno je treba v omenjenih rejah serološko pregledati na protitelesa za beta toksin Clostridium perfringens 10% plemenskih svinj.
Program pošiljanja kadavrov, brisov in vzorcev krvi pripravi Veterinarski inštitut Slovenije v dogovoru s VURS.
Kadavre, brise in vzorce krvi odvzamejo obratne veterinarske ambulante v prisotnosti delavcev veterinarskega zavoda. Delavci veterinarskega zavoda odvzamejo vzorce v zasebnih rejskih središčih prašičev.
Preiskave na KEP opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV) in bovino virusno diarejo (BVD) je treba enkrat letno preiskati plemenjake v zrejališčih, osemenjevalnih centrih in v naravnem pripustu. Ravno tako je treba preiskati na IBR-IPV in BVD vse živali rejah bikovskih mater.
Enkrat letno je treba pregledati vse bike v zrejliščih in naravnem pripustu na genitalno kampilobakteriozo, leptospirozo, trihomoniazo, levkozo ter bakteriološko pregledati seme na onesnaženost z ubikvitarnimi bakterijami.
Vzorce odvzamejo veterinarski zavodi. Preiskavo opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na govejo levkozo je treba pregledati 20% plemenskih živali v A in AP kontroli.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Serološko preiskavo (ID test) opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na paratuberkulozo govedi in ovac je treba preiskati:
– vse plemenske bike v osemenjevalnih in vzrejnih središčih;
– 20% vseh plemenskih goved v A in AP kontroli in vse živali v matičnih tropih ovac.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi, preiskavo pa opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na leptospirozo je treba enkrat letno pregledati plemenske konje v kobilarni Lipica; v obratu Krumperk - BF Zootehnika; v rejskem centru Brdo pri Kranju; v Kmetijskem gospodarstvu Ministrstva za pravosodje v Slovenski vasi, v Javnem podjetju Snežnik in športne konje v vseh registriranih konjeniških klubih in registriranih rejah športnih konj.
Na leptospirozo je treba preiskati 20% vseh še ne pregledanih plemenskih živali v osnovnih čredah govedorejskih obratov.
Na leptospirozo je treba preiskati 20% vzorcev krvi plemenskih prašičev po programu, ki ga določi pristojna izpostava veterinarske inšpekcije.
Vzorce krvi odvzamejo veterinarski zavodi. Vzorce krvi v prašičjerejskih obratih odvzamejo veterinarski zavodi s sodelovanjem tehnične ekipe obratne veterinarske ambulante.
Serološke preiskave krvi opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Na konjski virusni rinopneumonitis, arteritis in kužno malokrvnost konj je treba enkrat letno pregledati vse kategorije kopitarjev v kobilarni Lipica, v obratu Krumperk - BF Zootehnika, v rejskem centru Brdo pri Kranju, Kmetijskem gospodarstvu Ministrstva za pravosodje v Slovenski vasi, v Javnem podjetju Snežnik in športne konje v vseh registriranih konjeniških klubih in registriranih rejah športnih konj ter žrebcev v prirodnem pripustu.
Serološke preiskave krvi opravi Veterinarski inštitut Slovenije. Vzorce krvi žrebcev plemenjakov odvzame Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: Veterinarska fakulteta) ob rednih letnih pregledih. Vzorce drugih kategorij živali iz tega člena odvzamejo veterinarski zavodi.

Na kontagiozni metritis je treba pregledati vse žrebce plemenjake v Republiki Sloveniji.
Pregled na kontagiozni metritis se opravi z bakteriološko preiskavo uretralnega brisa in se ob negativnem izvidu enkrat ponovi. Pregled in odvzem vzorcev opravi Veterinarska fakulteta ob licenciranju živali.

Na hudo gnilobo čebelje zalege, pohlevne gnilobe čebelje zalege in povzročitelja nosemoze in pršičavosti je treba pregledati in preiskati čebelje družine vzrejevalcev matic in čebelje družine plemenilnih postaj, registriranih pri veterinarski službi.
Preglede in preiskave opravi Veterinarska fakulteta oziroma za to usposobljeni in verificirani veterinarski zavodi.
Pregledi na hudo gnilobo čebelje zalege in pohlevno gnilobo čebelje zalege se opravijo spomladi pred licenciranjem ali jeseni (jesenski pregled velja do naslednjega pregleda).
Vzorce zimskih mrtvic za preiskavo po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih pošljejo Veterinarski fakulteti, če nimajo lastnega verificiranega laboratorija.
Vzorce zimskih mrtvic je treba poslati do 31. marca 1995.

Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah pregledati enkrat letno postrvi v ribogojnicah. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od 1. junija do 31. decembra 1995.
Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemenske jate postrvi do 15. februarja 1995.
Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1995 preiskati krape za nadaljno manipulacijo iz registriranih rej.
Mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1995.
Vzorce rib za preiskavo po tem členu vzamejo veterinarski zavodi in jih pošljejo Veterinarskemu inštitutu Slovenije.

Z območij občin Dravograd, Mozirje, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Nazarje, Ravne-Prevalje, Mežica, Idrija, Radlje ob Dravi, Vuzenica, Podvelka- Ribnica, Muta, Maribor, Šentilj, Jesenice, Kranjska Gora, Kranj, Cerklje na Gorenjskem, Naklo, Preddvor, Šenčur, Radovljica, Bled, Bohinj, Škofja Loka, Gorenja Vas-Poljane, Železniki, Žiri, Tolmin, Bovec, Kobarid in Tržič morajo veterinarski zavodi pošiljati vzorce kož s prsnega predela velikosti 10 x 20 cm od 20% odstreljenih gamsov.
Preiskave opravi Veterinarski inštitut Slovenije.

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.