Na podlagi 74. člena zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94 in 82/94) in 24. člena zakona o Vladi RS (Uradni list RS, št. 4/93) izdaja minister za gospodarstvo v soglasju z ministrom za finance

S tem pravilnikom se določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanje letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (v nadaljevanju: podjetnik), kot je opredeljeno v 7. točki 1. člena zakona o gospodarskih družbah.
S tem pravilnikom so predpisana obvezna splošna merila računovodskih informacij za potrebe lastnika in poslovnega okolja, ki ga dopolnjujejo slovenski računovodski standardi.

Podjetniki vodijo temeljne poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva na način, ki je predviden za gospodarske družbe. Podjetniki lahko vodijo temeljne poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva v primerih, ko ne presegajo vsaj dveh izmed naslednjih meril:
– da povprečno število zaposlenih ne presega 5;
– da so letni prihodki nižji od 20,000.000 SIT;
– da povprečna vrednost aktive na začetku in na koncu obračunskega leta ne presega 10,000.000 SIT.
Zneski iz druge in tretje alinee prvega odstavka tega člena se usklajujejo ob koncu vsakega leta, če se spremeni razmerje tolarja proti ECU po tečaju Banke Slovenije za več kot 5 odstotkov.
Podjetniki morajo o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig pismeno obvestiti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje odmerno leto. V primeru, ko prične zavezanec poslovati med letom, mora pismeno javiti izbrani sistem vodenja poslovnih knjig najkasneje v 8 dneh po pričetku poslovanja. Med letom se izbrani sistem vodenja poslovnih knjig ne sme spremeniti.
Kriteriji za določitev sistema vodenja poslovnih knjig po 1., 2. in 3. alinei se ugotovijo na podlagi podatkov iz zadnje odmerne odločbe za davek iz dejavnosti in podatka o povprečni vrednosti aktive na začetku in na koncu poslovnega leta.

Podjetnik sestavi na podlagi podatkov iz poslovnih knjig in opravljenega popisa, ob koncu leta letno poročilo, ki obsega:
– bilanco stanja, ki prikazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu koledarskega leta in
– bilanco uspeha, ki prikazuje stroške, donose in poslovni izid v koledarskem letu.

Shema bilance stanja
Sredstva
1. Osnovna sredstva po nabavni vrednosti
2. – Popravek vrednosti osnovnih sredstev
3. = Osnovna sredstva po neodpisani vrednosti
4. Zaloge materiala
5. Zaloge blaga
6. Zaloge polproizvodov in nedokončane proizvodnje
7. Zaloge proizvodov
8. Terjatve do kupcev
9. Terjatve do dobaviteljev
10. Druga sredstva
11. Gotovina v blagajni
12. Denarna sredstva na žiro računu
13. Terjatve na lastniškem računu
Skupaj sredstva (3 do 13)
Obveznosti do virov sredstev
1. Dobljena posojila pri banki
2. Obveznosti do dobaviteljev
3. Obveznosti do kupcev
4. Druge obveznosti
5. Obveznosti na lastniškem računu
Skupaj obveznosti do virov sredstev (1 do 5).

Obrazložitev sheme bilance stanja
1. Nabavna vrednost osnovnega sredstva zajema vrednost osnovnega sredstva iz dokumenta o njegovi pridobitvi in vse stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati njegovi usposobitvi za uporabo. Vsota nabavnih vrednosti osnovnih sredstev (dejanski, revalorizirani ali tržni) v bilanci stanja mora biti enaka vsoti nabavnih vrednosti osnovnih sredstev v ustreznem popisnem listu.
2. Popravek vrednosti osnovnih sredstev vsebuje seštevek na poslovne učinke prenesenih vrednosti osnovnih sredstev z revalorizacijo. Temu znesku je potrebno dodati tudi znesek v obračunskem letu obračunane amortizacije in nato obračunati revalorizacijo popravka vrednosti.
3. Neodpisana vrednost osnovnih sredstev je razlika med zneskoma v točkah 1. in 2. Vsota neodpisanih vrednosti osnovnih sredstev (dejanska ali revalorizirana) v bilanci stanja mora biti enaka vsoti neodpisanih vrednosti osnovnih sredstev v ustreznem popisnem listu.
4. Zaloga materiala zajema količine iz ustreznega popisnega lista ob koncu obračunskega leta, preračunane po zadnjih dokumentiranih nabavnih ali tržnih cenah.
5. Zaloga blaga zajema količine na podlagi ustreznega popisnega lista ob koncu obračunskega leta, preračunane po zadnjih dokumentiranih nabavnih ali tržnih cenah.
6. Zaloga polproizvodov in nedokončane proizvodnje zajema količine in cene iz ustreznega popisnega lista ob koncu obračunskega leta, ki vključujejo neposredne stroške materiala, storitev in dela z vključenimi nujnimi splošnimi stroški proizvajanja. Stroški so vrednoteni po predračunski kalkulaciji z upoštevanjem cen ob koncu obračunskega leta.
7. Zaloga proizvodov je opredeljena na enak način, kot je pojasnjeno v točki 6.
8. Terjatve do kupcev morajo biti usklajene s seštevkom v ustreznem popisnem listu, potrditi pa jih morajo tudi kupci, če je rok zapadlosti plačila že potekel.
9. Terjatve do dobaviteljev so dani predujmi, ki še niso poračunani z vrednostjo dobavljenih količin. Vsota terjatev do dobaviteljev v bilanci stanja mora biti enaka vsoti terjatev do dobavitevljev v ustreznem popisnem listu.
10. Druga sredstva zajemajo predvsem finančne naložbe, lahko pa tudi terjatve do drugih, ki niso kupci in dobavitelji. Navedena postavka mora biti usklajena z ustreznim popisnim listom. Pod to postavko se vodijo tudi aktivne časovne razmejitve.
11. Gotovina v blagajni mora biti usklajena z ustreznim popisnim listom. Upošteva se samo tista gotovina, ki je povezana s podjetnikovim poslovanjem.
12. Denarna sredstva na žiro računu morajo biti dokumentirana z ustreznim bančnim izpiskom. Upošteva se le tisti del denarnih sredstev, ki je povezan s podjetnikovim poslovanjem.
13. Terjatve na lastniškem računu se pojavljajo le, če podjetnikovi dolgovi presegajo celoto njegovih v poslovanje vključenih stvari, pravic in denarja, kar pomeni, da upniki financirajo njegovo gospodinjstvo. Znesek terjatev se izračuna kot razlika med obveznostmi do virov sredstev in sredstvi v bilanci stanja.
14. (zap. 1 obveznosti do virov sredstev) Dobljena posojila pri banki ali pri drugih posojilodajalcih so zneski, ki do konca obračunskega leta še niso vrnjeni. Usklajeni morajo biti z ustreznim popisnim listom.
15. (zap. 2 obveznosti do virov sredstev) Obveznosti do dobaviteljev so enake stanju neplačanih obveznosti za nabavljene stvari in storitve. Obresti iz teh naslovov morajo biti dokumentirane posebej.
16. (zap. 3 obveznosti do virov sredstev) Obveznosti do kupcev so dobljeni predujmi, ki še niso poračunani z vrednostjo dobavljenih stvari ali opravljenih storitev, ki so obrestovani po dogovoru. Usklajene morajo biti z ustreznim popisnim listom.
17. (zap. 4 obveznosti do virov sredstev) Druge obveznosti zajemajo obveznosti do zaposlenih (razen lastnika) in obveznosti do države pa tudi morebitne druge obveznosti, ki do konca obračunskega leta še niso poravnane. Usklajene morajo biti z ustreznim popisnim listom. Med drugimi obveznostmi se vodijo tudi pasivne časovne razmejitve in dolgoročne rezervacije.
18. (zap. 5 obveznosti do virov sredstev) Obveznosti na lastniškem računu so razlika med sredstvi in obveznostmi do teh sredstev v bilanci stanja. Pri dvostavnem knjigovodstvu se stanje lastniškega računa spremeni ob vsakem pritoku sredstev iz njegovega gospodinjstva in ob vsakem odtoku sredstev v njegovo gospodinjstvo.

Shema bilance uspeha je naslednja:
Stroški
1. Nakup materiala in blaga
2. + Zmanjšanje zalog materiala in blaga
3. – Povečanje zalog materiala in blaga
4. = Stroški porabljenega materiala in prodanega blaga
5. Stroški storitev
6. Stroški dela
7. Amortizacija
8. Stroški obresti
9. Drugi stroški in odhodki
10. Dajatve, ki niso odvisne od poslovnega rezultata
11. Dobiček
Donosi
12. Prihodki od prodaje
13. + Povečanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
14. – Zmanjšanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
15. = Donosi od poslovanja
16. Drugi prihodki
17. Izguba

Obrazložitev sheme bilance uspeha
1. Nakup materiala in blaga zajema vse v obračunskem letu kupljene količine za potrebe poslovanja, obračunane po dejanskih nabavnih vrednostih.
2. Zmanjšanje zalog materiala in blaga se ugotovi takrat, ko je začetna zaloga materiala in blaga v obračunskem letu (zaloga po končni inventuri preteklega leta), ovrednotena po končnih cenah v tem letu, vrednostno večja od končne zaloge materiala in blaga v bilanci stanja obračunskega leta.
3. Povečanje zalog materiala in blaga se ugotovi takrat, ko je končna zaloga materiala in blaga v obračunskem letu vrednostno večja od začetne zaloge materiala in blaga (zaloga po končni inventuri preteklega leta), ovrednotene po končnih cenah v tem letu.
4. Stroški porabljenega materiala in prodanega blaga se ugotovijo ob popravku vrednosti v obračunskem letu kupljenih količin z razliko v vrednosti teh količin na zalogi.
5. Stroški storitev so sestavljeni iz nabavne vrednosti v obračunskem letu opravljenih storitev drugih pravnih in fizičnih oseb, ne glede na rok zapadlosti plačila. Evidentirajo se v obračunskem letu, v katerem so nastali, ne glede na rok plačila.
6. Stroški dela zajemajo obračunane bruto plače zaposlenih, nadomestila plač, regres za letni dopust ter druge prejemke, ki imajo naravo plač (stimulacije in bonitete) ter stroške prehrane in prevoza na delo zaposlenih.
7. Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev je obračunana z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja, vključuje pa tudi revalorizacijo.
8. Stroški obresti zajemajo v obračunskem letu obračunane bančne obresti in druge obresti na prejeta posojila v realnem znesku, brez revalorizacije.
9. Drugi stroški in odhodki zajemajo predvsem zneske odpisanih terjatev na podlagi ustrezne dokumentacije. Lahko pa zajemajo tudi druga zmanjšanja poslovnega izida, ki jih je potrebno posebej pojasniti.
10. Dajatve zajemajo zneske za socialno in pokojninsko zavarovanje, ki so obračunani od plač zaposlenih in bremenijo podjetnika, skupaj s tovrstnimi dajatvami za podjetnika, kot tudi druge dajatve, ki niso odvisne od poslovnega izida.
11. Podjetnikov dobiček je razlika med vsemi donosi in stroški, vključuje pa tudi podjetnikov zaslužek.
12. Prihodki od prodaje so čista prodajna vrednost prodanih količin brez prometnega davka. To je tista prodajna vrednost, ki je že zmanjšana za kakršnekoli popuste. Prihodki od prodaje se ugotavljajo ob dobavi ali opravljeni storitvi.
13. Povečanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje se ugotovi takrat, ko je končna zaloga proizvodov in nedokončane proizvodnje v obračunskem letu vrednostno večja od začetne zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje (zaloga po končni inventuri preteklega leta), ovrednotene po končnih kalkulativnih lastnih cenah, ugotovljenih v skladu s 6. točko 5. člena tega pravilnika, ki ne smejo presegati tržnih cen.
14. Zmanjšanje zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje se ugotovi takrat, ko je začetna zaloga proizvodov in nedokončane proizvodnje v obračunskem letu (zaloga po končni inventuri preteklega leta), ovrednotena po končnih kalkulativnih lastnih cenah v tem letu, ugotovljenih v skladu s 6. točko 5. člena tega pravilnika, vrednostno večja od končne zaloge proizvodov in nedokončane proizvodnje v bilanci stanja obračunskega leta.
15. Donosi od poslovanja se ugotovijo ob popravku prihodkov od prodaje za razliko v vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, ugotovljene po 13. in 14. točki.
16. Drugi prihodki zajemajo prihodke od financiranja in izredne prihodke.
17. Izguba je razlika med vsemi stroški skupaj z dajatvami in vsemi donosi.

Letnega poročila pa ni potrebno sestaviti tistim podjetnikom, ki lahko na podlagi drugih predpisov vodijo evidenco prejetih in izdanih listin in tistim, ki se jim davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov.
Podjetnik sestavi letno poročilo za tekoče leto najkasneje do 28. februarja naslednjega leta in ga do navedenega datuma predloži pristojnemu davčnemu organu.

Splošna načela urejenega vodenja poslovnih knjig in podrobnosti vodenja poslovnih knjig so določena v slovenskih računovodskih standardih, ki se smiselno uporabljajo tudi za samostojnega podjetnika posameznika.

Podjetniki, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, so dolžni voditi knjigo prihodkov in odhodkov z vključeno ali posebej vodeno evidenco terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev, knjigo ostalih terjatev in obveznosti ter register osnovnih sredstev.

Knjiga prihodkov in odhodkov
V knjigo prihodkov in odhodkov se vpisujejo podatki o listini, in zneski razčlenjeni na: prihodke od prodaje in druge prihodke, stroške materiala in blaga, stroške storitev, stroške dela, dajatve in nadomestila zasebnika, stroške obresti ter druge stroške in odhodke.
V isti knjigi se lahko evidentira tudi terjatve in obveznosti iz naslova prometa blaga in storitev z datumi in načini plačila, kolikor se ne vodi posebna evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev.
V primeru, ko podjetnik evidentira ustvarjeni promet v drugih evidencah, lahko ob vsakokratnem zaključku teh evidenc oziroma najmanj enkrat mesečno zbirno knjiži promet na podlagi temeljnice v knjigo prihodkov in odhodkov.

Knjiga ostalih terjatev in obveznosti
V knjigo ostalih terjatev in obveznosti se knjiži tiste terjatve in obveznosti, ki ne predstavljajo prihodkov in odhodkov ter datum njihove poravnave. Ostale terjatve in obveznosti se evidentirajo v knjigi prihodkov in odhodkov.

Register osnovnih sredstev
V register osnovnih sredstev se vpisujejo podatki o registrski številki osnovnega sredstva, datum pridobitve, naziv, podatek o listini o pridobitvi, prvotno nabavno vrednost in podatki o njegovi odtujitvi.
V register osnovnih sredstev se ne vpisujejo rezultati revalorizacije in popravki vrednosti, ker se to opravi v okviru vsakoletnega popisa na posebnem popisnem listu.

Načela vodenja poslovnih knjig
Knjižbe v poslovnih knjigah morajo temeljiti na verodostojnih knjigovodskih listinah.
Pri tem mora podjetnik upoštevati naslednja načela pravilnega in urejenega vodenja poslovnih knjig:
– vsi vpisi morajo biti časovno zaporedni, popolni, pravilni in ažurni;
– poslovne dogodke je potrebno evidentirati v ustrezne evidence praviloma v osmih dneh, najkasneje pa enkrat mesečno, od dneva, ko so bile listine, ki dokumentirajo njihov nastanek izstavljene oziroma prejete na mesto, kjer se vodijo poslovne knjige. Knjigovodske listine, ki še niso knjižene, morajo biti na razpolago na mestu, kjer se vodijo poslovne knjige;
– poslovne dogodke je potrebno knjižiti na podlagi verodostojnih knjigovodskih listin, ki nedvoumno kažejo poslovni dogodek in vsebujejo ustrezne podatke za knjiženje;
– vsaka poslovna listina mora biti označena z zaporedno številko vknjižbe;
– pri ročnem vodenju poslovnih knjig morajo biti vknjižbe vpisane s črnilom, kopirnim ali kemičnim svinčnikom, ali s strojem;
– v poslovnih knjigah ne smejo ostajati prazne vrste na mestih, ki so predvidena za vpise, v katere bi bilo mogoče vnesti druge knjižbe;
– skladno s časovnim zaporedjem nastajanja poslovnih dogodkov mora biti izpolnjena vsaka vrstica prostora za knjiženje;
– napačnih vpisov se ne sme brisati ali prečrtati. Če je popravek napake le potreben, se mora jasno videti prvotno besedilo ali znesek, tak popravek pa mora biti potrjen s podpisom. V primeru, ko se napaka pozneje ugotovi, je potrebno takšno napako popraviti z rdečim stornom. Storno knjižbo se opravi vedno na podlagi pismenega naloga za knjiženje storna, iz katerega mora biti jasno razvidno, na kaj se popravek nanaša;
– vsaka zaključena stran v poslovnih knjigah, mora biti sproti sešteta, v njih ne sme biti nobenih podatkov, za katere se ne da ugotoviti, kdaj so bili knjiženi;
– nevezani listi poslovnih knjig se ne smejo uničiti, prav tako pa se ne sme iztrgati listov iz vezanih knjig;
– poslovne knjige se vodijo v prostih listih, vezane ali prenesene na računalnik, tako da se lahko po potrebi tiskajo ali prikazujejo na zaslonih;
– poslovne knjige se zaključujejo s stanjem na dan 31. december, v primeru prenehanja opravljanja dejavnosti oziroma statusne spremembe pa z dnem takšne spremembe;
– register osnovnih sredstev se ne zaključuje.

Načela sestavljanja knjigovodskih listin
Podjetnik mora pri sestavljanju knjigovodskih listin upoštevati naslednja načela:
– knjigovodska listina mora biti sestavljena ob nastanku poslovnega dogodka,
– napisana mora biti s črnilom, kopirnim svinčnikom, kemičnim svinčnikom, strojno ali računalniško,
– prazna mesta v knjigovodskih listinah morajo biti prečrtana,
– v primeru pomote je treba prečrtati prvotno besedilo ali znesek in nad njim zapisati pravilno besedilo ali znesek. Popravek mora s podpisom potrditi tisti, ki je pooblaščen za podpis knjigovodske listine, in zapisati datum popravka,
– knjigovodska listina mora biti verodostojna, kar pomeni, da nedvoumno kaže na poslovni dogodek in vsebuje ustrezne podatke za knjiženje.

Podjetnik sestavi knjigovodsko listino za knjiženje prihodkov od prodaje na podlagi poslovnega dogodka, ki se nanaša na prodajo blaga, proizvodov in storitev.
Knjigovodska listina za knjiženje prihodkov od prodaje je:
– izdani račun,
– zbirnik dnevnega prometa prek registrske blagajne,
– zbirnik dnevnega prometa paragonskih blokov,
– druga ustrezna knjigovodska listina.
Podjetnik mora izdati knjigovodske listine tudi za knjiženje prihodkov, ki jih ustvari z uporabo lastnih proizvodov in storitev za osebno porabo ali za potrebe poslovanja.

Račun
Podjetnik mora izdati račun za vsak posamično opravljen promet blaga, proizvodov oziroma storitev najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega kupec.
Račun, ki ga podjetnik izda za prodane proizvode ali opravljene storitve, mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– zaporedno številko,
– priimek in ime, firmo ter sedež izdajatelja,
– kraj in datum izdaje,
– priimek in ime oziroma naziv ter naslov prejemnika računa,
– specifikacijo izvršene storitve oziroma dobavljenega blaga ali proizvodov in storitev z mersko enoto in ceno,
– obračunane dajatve in celotni znesek,
– številko žiro računa,
– žig in podpis oziroma njuna faksimila.

Zbirnik dnevnega prometa registrske blagajne
Podjetnik, ki evidentira prihodke prek registrske blagajne, je dolžan evidentirati vse prejemke v gotovini na kontrolnem traku registrske blagajne. Del traku, ki nadomešča račun mora zavezanec izročiti stranki. Če le-ta poleg odrezka traku zahteva tudi račun, mora zavezanec kopijo računa priložiti kontrolnemu traku registrske blagajne za realizirane prihodke v tem dnevu ter vpisati na račun, da je plačan v gotovini.
Odrezek blagajniškega traku mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– zaporedno številko,
– ime in sedež podjetnika,
– kraj in datum izdaje in vrednost prodanih proizvodov ali blaga oziroma opravljenih storitev.
Na koncu delovnega dne podjetnik sestavi zbirnik dnevnega prometa preko registrske blagajne, ki je temeljnica za knjiženje dnevnega prometa v knjigo prihodkov in odhodkov.

Zbirnik dnevnega prometa paragonskih blokov
Podjetnik izda paragonski blok takrat, kadar zaradi okvare registrske blagajne ne more evidentirati prometa prek nje, in tudi takrat, kadar ne more uporabljati blagajne iz objektivnih razlogov (terensko delo). Podjetnik je dolžan izdati paragonski blok za vsak posamično doseženi promet proizvodov, blaga in storitev najmanj v dveh izvodih, od katerih prejme enega kupec.
Paragonski blok mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– zaporedno številko,
– priimek in ime ter sedež izdajatelja,
– kraj in datum izdaje,
– vrsto prodanega blaga oziroma proizvodov ali opravljene storitve ter
– celotni znesek.

Knjigovodske listine za knjiženje stroškov
Knjigovodska listina za knjiženje stroškov je lahko prejeta od drugih ali sestavljena pri podjetniku.
1. Prejete knjigovodske listine, na podlagi katerih podjetnik knjiži stroške, morajo vsebovati najmanj naslednje podatke:
– datum izdaje,
– vsebino poslovnega dogodka ter pri nabavi razčlenitev po vrstah, količini in ceni, če to ni razvidno iz priložene dobavnice,
– vrednost poslovnega dogodka,
– imena oseb ali naziv udeležencev pri poslovnem dogodku,
– žig in podpis oziroma njuna faksimila.
2. Podjetnik sestavlja naslednje lastne listine za:
– obračun amortizacije,
– obračun stroškov dela in dajatev,
– obračun potnih stroškov,
– drugo ustrezno knjigovodsko listino.
Podjetniki izdajajo knjigovodske listine tudi za knjiženje stroškov:
– v zvezi z lastnimi proizvodi ali storitvami, ki jih uporabijo v okviru podjetja,
– v zvezi z nabavo kmetijskih pridelkov na tržnici,
– ki jih je treba razmejiti med lastnim podjetjem in lastnim gospodinjstvom (kurjava, elektrika, voda, telefon in podobno) in jim morajo biti priloženi originalni računi.

Kalkulacije
Podjetnik izdela predračunsko ali obračunsko kalkulacijo zato, da izračuna lastno oziroma prodajno ceno svojih proizvodov ali opravljenih storitev.
Nujne sestavine kalkulacije lastne cene so:
a) neposredni stroški materiala,
b) neposredni stroški dela,
c) drugi neposredni stroški,
č) posredni stroški proizvajanja,
d) posredni stroški uprave in prodaje,
e) posredni stroški obresti,
f) neposredni stroški prodaje.
Stroški amortizacije so vključeni v stroške posamezne funkcionalne skupine, stroški dela pa vključujejo tudi zasebnikov normalni kalkulativni zaslužek, ki se sicer ne knjiži v poslovnih knjigah. Če gre za množinsko oziroma procesno dejavnost, se sestavine od b) do č) združijo v stroške predelave. Pri trgovinski dejavnosti se s sestavino a) razume nabavna vrednost trgovskega blaga, medtem ko se sestavine od b) do f) lahko združijo v stroške trgovanja.

Podjetnik obračunava amortizacijo od opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev, ki jih ima v lasti ali v finančnem najemu in zaradi sodelovanja v poslovnem procesu postopno prenašajo svojo vrednost na poslovne učinke, in sicer v obdobju, ki je daljše od enega leta.

Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena dolgoročna sredstva
Med opredmetena delovna sredstva se uvrščajo zemljišča, zgradbe, proizvajalna in druga oprema, osnovna čreda in večletni nasadi.
Med opredmetena delovna sredstva se uvršča tudi drobni inventar če je njegova doba uporabnosti daljša od enega leta, njegova posamična nabavna vrednost pa po dobaviteljevem računu ne presega 500 ECU. To so predmeti za okraševanje in urejanje prostorov, priročno orodje in naprave ter vsi drugi predmeti opreme in trajne oziroma vračljive embalaže. O načinu odpisovanja drobnega inventarja odloča podjetnik sam.
Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v pridobitev materialnih pravic ali dolgoročno vračunljivi stroški in izdatki, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem podjetnika. To so dolgoročno razmejeni organizacijski stroški, dolgoročno razmejeni stroški razvijanja, naložbe v koncesije, patente, licence, blagovne znamke, v dolgoletni najem opredmetenih osnovnih sredstev, naložbe v dobro ime ter druge dolgoročno razmejene postavke.

Podjetnik ne obračunava amortizacije od:
– zemljišč in drugih naravnih bogastev,
– opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji ali izdelavi najdlje do usposobitve za uporabo,
– opredmetenih osnovnih sredstev kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega izvora,
– opredmetenih osnovnih sredstev v stečajnem ali likvidacijskem postopku, če v tem času ne opravlja več gospodarskih dejavnosti,
– drugih opredmetenih osnovnih sredstev, ki nimajo časovne omejitve porabe.

Osnova za obračun amortizacije
Osnova za obračun amortizacije je nabavna vrednost osnovnega sredstva skupaj z revalorizacijo preteklih let. Podjetnik lahko pridobi osnovna sredstva z nakupom, z lastno izdelavo, s finančnim najemom (leasing), z darilno pogodbo, brezplačnim prevzemom in dedovanjem. Dokument o pridobitvi je faktura, obračunani delovni nalog za investicijo v lastni režiji skupaj z ustreznimi listinami in davčna osnova iz darilne pogodbe. Osnova za obračun amortizacije osnovnih sredstev, pridobljenih brezplačno, je njihova nabavna vrednost, če ni znana, pa poštena vrednost.
Ne glede na način pridobitve osnovnega sredstva, ugotovi osnovo za obračun amortizacije tako, da poveča znesek iz dokumenta o pridobitvi za stroške dajatev (carina, prometni davek, takse), ki jih je plačal, ter stroške dovoza, namestitve.

Obračunavanje amortizacije
Podjetnik obračunava amortizacijo z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja.
Podjetnik obračunava amortizacijo posamično za vsako osnovno sredstvo. To pa ne velja za drobni inventar, ki ga lahko izkazuje in vrednoti z zbirno vrednostjo, od katere obračunava amortizacijo.

Podjetnik prične obračunavati amortizacijo praviloma s prvim dnem meseca po usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo, ne glede na to, ali se že uporablja ali ne. Amortizacijo osnovnih sredstev se obračunava toliko časa, dokler se v celoti ne nadomesti vrednosti, ki predstavlja osnovo za obračunavanje amortizacije. Ko se to vrednost nadomesti, se amortizacije ne obračunava več, četudi se osnovno sredstvo še naprej uporablja za opravljanje dejavnosti.
Podjetnik začasno preneha obračunavati amortizacijo v primeru, ko se osnovno sredstvo poškoduje zaradi višje sile in ga zaradi takšne poškodbe ni mogoče več uporabljati. Prenehanje obračunavanja amortizacije traja toliko časa, dokler se ne odpravi nastale škode.
Če se osnovna sredstva med uporabo poškodujejo, uničijo ali se kako drugače zmanjša njihova vrednost, ki je osnova za obračun amortizacije, se upošteva te spremembe od prvega dne naslednjega meseca potem, ko so nastale.

Knjiženje stroška amortizacije
Podjetnik obračuna amortizacijo najmanj enkrat letno, razen v primerih, ko preneha med letom opravljati dejavnost, ko pride do statusne spremembe ali ko zahteva medletno znižanje ali zvišanje odmerjene akontacije davka od dohodkov iz dejavnosti. V enostavnem knjigovodstvu se obračunana amortizacija na podlagi temeljnice vključi neposredno v poslovno poročilo.

Revalorizacija nabavne in odpisane vrednosti
Podjetnik z revalorizacijo uskladi v poslovnih knjigah izkazane vrednosti osnovnih sredstev z njihovimi tržnimi cenami v letu, za katero se revalorizacijo opravi.
Osnova za revalorizacijo je nabavna vrednost in odpisana vrednost tistih osnovnih sredstev, ki jih ima podjetnik vpisane v evidenco osnovnih sredstev na dan 31. 12. tistega leta, za katero opravlja revalorizacijo.
Podjetnik izračuna revalorizirano nabavno vrednost in revalorizirano odpisano vrednost osnovnih sredstev tako, da pomnoži osnovo za revalorizacijo s koeficientom rasti cen na malo, ki je izračunan na podlagi indeksa rasti cen na malo. Pri tem upošteva kumulativne koeficiente od datuma pridobitve osnovnega sredstva oziroma zadnje revalorizacije do konca leta oziroma do odtujitve.
Podjetnik opravi revalorizacijo nabavne in odpisane vrednosti osnovnih sredstev ob zaključku poslovnega leta ali ob zaključku poslovanja podjetja, pa tudi v primeru, ko odtuji osnovno sredstvo.

Revalorizacija amortizacije
Podjetnik revalorizira mesečne zneske amortizacije s koeficientom rasti cen na malo od začetka leta oziroma meseca, v katerem je bilo osnovno sredstvo usposobljeno za uporabo, do konca obračunskega obdobja, za katero je bila amortizacija obračunana.
V primeru, ko podjetnik knjiži strošek amortizacije le ob koncu leta, pa lahko revalorizira letni znesek amortizacije s povprečnimi revalorizacijskimi koeficienti, izračunanimi na podlagi indeksa rasti cen na malo.

Revalorizacija zalog
Revalorizacijo zalog predstavlja razlika med ugotovljeno vrednostjo začetnih zalog po cenah ob zaključku obdobja v skladu z določili 7. člena in njihovo knjižno začetno vrednostjo.
Tako ugotovljena revalorizacija zalog se skupaj z revalorizacijo osnovnih sredstev preko obračuna revalorizacijskih učinkov ali preko saldiranja bilance stanja (pri enostavnem knjigovodstvu) pripiše lastniškemu računu.

Vsi podjetniki morajo ob koncu koledarskega leta izdelati popis osnovnih sredstev, zalog materiala in nedokončane proizvodnje, blaga, zalog polproizvodov in proizvodov, stanja terjatev, obveznosti, blagajne, žiro računa in vrednostnih papirjev. Stanje lastniškega računa je v enostavnem knjigovodstvu razlika med stanjem popisanih sredstev in dolgov.
Na enak način opravi podjetnik popis tudi z dnem pričetka oziroma prenehanja opravljanja dejavnosti ter z dnem nastanka statusne spremembe.

Popisna lista mora vsebovati:
– za osnovna sredstva: zaporedno oziroma registrsko številko in opis osnovnega sredstva, predhodno in na novo revalorizirano nabavno vrednost, ki ne sme presegati tržnih cen enakih ali podobnih osnovnih sredstev, predhodni popravek vrednosti, popravek vrednosti skladno z obračunano amortizacijo in novi revalorizirani znesek popravka vrednosti;
– za zalogo lastnega nabavljenega materiala: vrsto, mersko enoto, količino, nabavno ceno in nabavno vrednost, ki ne sme prekoračevati tržnih cen;
– za zalogo naročnikovega materiala: vrsto, mersko enoto in količino;
– za polproizvode, proizvode in nedokončano proizvodnjo iz lastnega materiala: vrsto, mersko enoto in količino, kalkulacijsko ceno in vrednost. Kalkulacijske cene teh zalog se izračuna na ravni stroškov ob koncu leta do dosežene stopnje izdelave, ki za gotove izdelke ne sme prekoračevati tržnih cen.
– za polproizvode, proizvode in nedokončano proizvodnjo iz naročnikovega materiala: vrsto, mersko enoto in količino, ločeno pa kalkulativne stroške predelave, ki ne smejo presegati pogodbeno dogovorjenih.
– za blago: vrsto, mersko enoto, količino, nabavno ceno in nabavno vrednost; upoštevana nabavna cena ne sme prekoračevati tržnih cen;
– za terjatve do kupcev: naslov, številko in datum računa, nominalni znesek terjatve, kot tudi popravke do vnovčljive oziroma plačljive višine;
– za obveznosti do dobaviteljev: naslov, številko in datum računa, nominalni znesek obveznosti, kot tudi popravke do vnovčljive oziroma plačljive višine;
– za stanje denarnih sredstev: popis gotovine v blagajni, stanje na žiro računu (na podlagi bančnih izpiskov);
– za stanje vrednostnih papirjev: popis po njihovih vrstah in ovrednotenje po nabavni ali tržni ceni, odvisno od tega, katera je manjša;
– za stanje drugih terjatev in obveznosti: isto kot za terjatve do kupcev odnosno obveznosti do dobaviteljev;
– popisno listo mora podjetnik podpisati.

Poslovne knjige morajo biti v času obratovanja na sedežu podjetja. Podjetnik, ki opravlja dejavnosti, za katere ne potrebuje poslovnega prostora, oziroma ima več podružnic ali več dejavnosti, mora predhodno obvestiti pristojni davčni organ, kje so poslovne knjige.
Ne glede na število poslovnih enot, v katerih opravlja podjetnik dejavnosti, lahko vodi za vse poslovne enote skupne poslovne knjige.
Če podjetniku vodi poslovne knjige knjigovodski servis, so poslovne knjige oziroma davčna dokumentacija lahko pri knjigovodskem servisu oziroma osebi, ki opravlja tako dejavnost, o čemer mora podjetnik predhodno obvestiti pristojni davčni organ. Na zahtevo pooblaščenega delavca tega organa je podjetnik dolžan omogočiti pregled poslovnih knjig na sedežu obrata.
Podatke iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena sporoči podjetnik pristojnemu davčnemu organu v rokih, ki so predpisani v tretjem odstavku 2. člena tega pravilnika.

Zavezanci, ki morajo po spremenjenih merilih iz 2. člena tega pravilnika preiti iz enostavnega knjigovodstva na dvostavno, morajo ta prehod zagotoviti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika, prenehata veljati pravilnik o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (Uradni list RS, št. 71/93 in 20/94) in navodilo k pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika (Uradni list RS, št. 71/93).

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1995 dalje.