Na podlagi 8., 9. in 163. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82, 40/84, 29/86 in Uradni list RS, št. 1/91), 10. in 12. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81, 7/86 in 37/87), 3. člena pravilnika o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82 in 22/84), 3. in 5. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93) ter 38. člena statuta občine Mozirje in 70. člena poslovnika o delu Skupščine občine Mozirje (Uradni list RS, št. 19/93, 35/93, 8/94), je Skupščina občine Mozirje na seji dne 1. 12. 1994 sprejela

Ta odlok ureja cestni promet na območju občine Mozirje.

S tem odlokom se za naselja na območju občine Mozirje urejajo:
– omejitve in prepovedi prometa,
– ustavljanje in parkiranje,
– cestno prometna signalizacija,
– neprometni znaki,
– posebne storitve na prometnih površinah,
– posebni varnostni ukrepi,
– delovno področje Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in komisije za tehnično urejanje prometa,
– šolska prometna služba,
– organe za nadzor nad izvajanjem odloka.

“Javne prometne površine” so po tem odloku vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice in trgi, pločniki, kolesarske steze, javni parkirni prostori izven cest ter dovozne ceste k javnim in poslovnim ter stanovanjskim zgradbam, ki so javnega pomena in niso privatna lastnina.

Izvršni svet Skupščine občine Mozirje (v nadaljnjem besedilu: izvršni svet) z odredbo določi v naseljih na območju občine Mozirje posebne prometne površine, namenjene pešcem in kolesarjem. To so posebej označene ceste, ulice in trgi v naseljih, na katerih je promet z vozili omejen oziroma prepovedan v celoti ali deloma.

Na posebnih prometnih površinah za pešce in kolesarje ni omejen promet za vozila organov za notranje zadeve, reševalne in zdravstvene službe, vozila komunalnih služb, gasilskih služb in vozil civilne zaščite na intervencijski službi, invalidske vozičke in za vozila invalidnih oseb, ki imajo pravico uporabljati poseben znak.

Na območju občine Mozirje so za parkiranje vozil namenjene naslednje vrste parkirnih površin:
– javne parkirne površine,
– rezervirane parkirne površine.

Javne parkirne površine so:
– prometne površine v skladu z zakonskimi predpisi,
– površine določene s prometnimi znaki.
Javne parkirne površine iz druge alinee tega člena določi izvršni svet s posebno odredbo, s katero določi tudi pogoje parkiranja.

Rezervirane parkirne površine so:
– površine za potrebe podjetij, drugih organizacij, civilno pravnih oseb, skupnosti, državni organi in fizičnih oseb, s katerimi upravljajo za potrebe svoje dejavnosti,
– površine za parkiranje in ustavljanje vozil invalidnih oseb, ki imajo pravico uporabljati poseben znak.
Rezervirane parkirne površine iz prve alinee prvega odstavka tega člena se določijo samo za službena osebna in druga vozila podjetij in drugih v tej alinei navedenih pravnih in fizičnih oseb. Pravne in fizične osebe iz prve alinee prvega odstavka tega člena so zadolžene, da v skladu s predpisi s tega področja in v skladu s tem odlokom uredijo način parkiranja na teh površinah.
Površine iz prvega odstavka tega člena določi pristojni upravni organ za komunalne zadeve z odločbo in na predlog upravljalca. Predlog upravljalca mora vsebovati dokazilo o upravičenosti do zemljišča, načrt ureditve rezerviranih parkirnih površin.

Parkiranje tovornih vozil in avtobusov je na javnih prometnih površinah dovoljeno le na parkirnih površinah, določenih za ta vozila.
Površine iz prvega odstavka tega člena določi pristojni upravni organ za komunalne zadeve z odločbo na predlog upravljalca.

Voznik motornega vozila mora pri parkiranju vozila na javnih parkirnih površinah upoštevati talne označbe, s katerimi je označeno parkiranje. Parkiranje motornih vozil in priklopnikov na zelenicah ni dovoljeno.

Izvršni svet izda za zagotavljanje nemotenega in varnega poteka prometa v skladu z zakonom o varstvu cestnega prometa odredbo, s katero:
1. določi prednostne in stranske ceste v naseljih,
2. določi enosmerne ceste,
3. omeji hitrost vožnje skozi naselje,
4. ureja druge zadeve lokalnega prometa.

Postavitev, spremembe, nadomestitev in vzdrževanje prometne signalizacije ter opremo cest in ulic z drugimi napravami, ki zagotavljajo varnost prometa v naseljih, opravi pooblaščeno podjetje za vzdrževanje prometnih površin na zahtevo upravljalca.

Prometni znaki in označbe na javnih cestah se lahko postavijo, spremenijo ali odstranijo le z odločbo upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve. Predlog za spremembo prometne signalizacije lahko poda občan, krajevna skupnost, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, komisija za tehnično urejanje prometa, policijska postaja ali druga strokovna institucija, ter upravljalec prometne površine.

O postavljeni prometni signalizaciji vodi pooblaščeno podjetje ali upravljalec register prometnih znakov, ki mora vsebovati naslednje podatke:
1. zaporedno številko,
2. datum postavitve ali obnove prometnega znaka,
3. naziv in številka prometnega znaka,
4. kraj in cesto, kjer prometni znak stoji.

Na območju občine Mozirje je dovoljena postavitev neprometnih znakov le izven cestnega sveta, in sicer tako, da ne ovirajo ali ogrožajo prometa, da ne poškodujejo ceste in da ne kvarijo naravnega okolja.
Upoštevati je treba pravilnik o neprometnih znakih (Uradni list SRS, št. 17/82, 22/84).
Dovoljenje za postavitev neprometnega znaka izda upravljalec prometne površine, ki opravlja dejavnost vzdrževanja in varstva ceste, kjer se namerava znak postaviti.

Nakladanje in razkladanje blaga je potrebno praviloma opravljati izven javnih prometnih površin. Izjemoma se lahko opravlja tudi na javnih površinah, če s tem ni oviran promet in koristnik poskrbi za ustrezno prometno signalizacijo.

Odvoz komunalnih odpadkov morajo izvajalci in uporabniki organizirati tako, da čimmanj ovirajo oziroma, da ne ogrožajo prometa vozil, prav tako pa morajo vozniki čimmanj ovirati izvajalce komunalne službe pri opravljanju njihove dejavnosti.

Uporabniki javnih prometnih površin so dolžni prometne površine očistiti na lastne stroške, če so le-te onesnažili. Čiščenje prometne površine je potrebno opraviti čimprej ter, da se ne poškoduje prometna površina ali prometna signalizacija. Če prometne površine ne očisti tisti, ki jo je onesnažil, jo očisti upravljalec javne površine na njegove stroške.

Uporabniki, katerih vozila zaradi izvajanja investicijskih, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno (izredno) uporabljajo prometne površine ali opravljajo izredni prevoz, so dolžni plačati povračilo sorazmerno z uporabo in poškodovanjem prometne površine.
Način in pogoje uporabe ter višino povračila pri izredni uporabi prometne površine upravljalec določa na podlagi kriterijev in meril, določenih po zakonu o cestah (18., 38. in 47. člena).

Za začasno postavitev prodajnih stojnic in mizic, urejanje gostinskih vrtov in podobnega na javnih prometnih površinah, je potrebno pridobiti soglasje upravljalca prometne površine in dovoljenje upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.

Za dela na javnih prometnih površinah, razen za redna vzdrževalna dela, mora imeti investitor ali izvajalec del soglasje upravljalca prometne površine in dovoljenje upravnega organa, pristojnega za komunalne zadeve.

Za vozila, parkirana na način, ki predstavljajo neposredno nevarnost ali oviro za promet, ter zapuščena vozila, odredi pristojni inšpekcijski organ (cestno prometni inšpektor) ali predstavnik policije odstranitev le-teh, in sicer na stroške lastnika oziroma imetnika vozila. Izvedbo opravi pooblaščena organizacija ali fizična oseba.

V bližini križišč dveh cest v ravnini in na notranjih straneh cestnih krivin ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, postavljati predmetov in naprav ali karkoli drugega, kar bi oviralo preglednost ceste (pregledni trikotnik). Lastniki oziroma uporabniki takih zemljišč so dolžni po zahtevi upravljalca za vzdrževanje cest take ovire odstraniti, če tega ne store sami, odstrani ovire na njegove stroške upravljalec vzdrževanja cest.

Pristojni inšpekcijski organ (cestno-prometni inšpektor) po lastni pobudi, na predlog upravljalca ceste, organa za notranje zadeve ali Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, z odločbo odredi na stanovanjskih in drugih zgradbah postavitev ustreznih snegobranov, odstranitev ograje, žive meje, dreves, reklamnih ali drugih tabel oziroma objektov ali predmetov, če je zaradi tega zmanjšana preglednost javne ceste ali njenega dela ali kako drugače ogroža varnost javnega prometa.
Največja dovoljena višina nepregledne ograje, žive meje ali druge ovire je 70 cm, računana od nivoja cestišča.
Pristojni inšpekcijski organ po enakem postopku z odločbo odredi znižanje ograje, žive meje ali druge ovire do višine oziroma tako, da se zagotovi preglednost, če ograja, živa meja ali druga podobna ovira zmanjšuje preglednost križišča, dela ceste ali prometne signalizacije.
Rok za izvršitev ukrepov po določbah tega člena ne sme biti krajši od 30 dni in ne daljši od šest mesecev.
Pristojni inšpekcijski organ izvede ukrepe iz tega člena na stroške lastnika ali uporabnika, če zavezanec v določenem roku ne izpolni obveznosti, ki so mu bile naložene z odločbo.

Lastnik ali koristnik stanovanjskega ali poslovnega prostora tik ob prometnih površinah je dolžan pločnik pred objektom v zimskem času vzdrževati v pohodnem stanju, brez nevarnosti za prehod pešcev.
Ostale pločnike v naseljih je dolžan vzdrževati upravljalec javne površine.

Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je strokovno svetovalni organ občinske skupščine na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu.
Komisija za tehnično urejanje prometa je strokovno svetovalni organ izvršnega sveta skupščine občine in ima predvsem posvetovalno nalogo.

Naloge Sveta za preventivo in vzgojo v prometu so zlasti:
– proučevanje in obravnavanje problematike s področja varnosti prometa,
– dajanje mnenj in pripomb ter predlogov in pobud za izboljšanje varnosti v prometu,
– pospeševanje prometne vzgoje in etike udeležencev v prometu,
– sodelovanje pri delu organov in organizacij, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, urejanjem, vzgojo in preventivo v smislu uveljavljanja prometne varnosti,
– razvija in pospešuje organizacijo in aktivnosti šolske prometne službe.

Za večjo prometno varnost otrok, lahko šole organizirajo v sodelovanju z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu šolsko prometno službo.
Šolsko prometno službo izvajajo učenci prometniki, ki nadzorujejo ravnanje šolarjev – pešcev in kolesarjev v prometu ob šoli in v njeni bližini, jim po potrebi pomagajo ter jih seznanjajo s pravilnim ravnanjem v prometu.
Mladi prometnik mora imeti poseben izpit in se ravnati v skladu s posebnim pravilnikom o šolski prometni službi.
Mladi prometniki morajo pri opravljanju službe mladih prometnikov nositi ustrezno opremo.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojni inšpekcijski organ (cestno prometni inšpektor) in organi za notranje zadeve v skladu s svojimi pooblastili.
Pristojni inšpekcijski organ lahko pri opravljanju nadzora izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka in drugih predpisov s tega področja.

Z denarno kaznijo od 10.000 SIT do 20.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik:
1. ki postavi neprometni znak tako, da ovira preglednost in vidnost prometnih znakov oziroma ga postavi brez dovoljenja, (15. člen)
2. ki postavi prodajno stojnico ali mizico, uredi gostinski vrt ali podobno na javnih prometnih površinah brez soglasja upravljalca prometne površine in dovoljenja pristojnega upravnega organa, (20. člen)
3. ki postavi, spremeni ali odstrani prometni znak ali označbo brez dovoljenja, (l3. člen)
4. ki opravlja dela na javni prometni površini brez soglasja upravljalca ceste in dovoljenja pristojnega upravnega organa, (21. člen)
5. ki pred pričetkom izvajanja del na stavbah ali drugih objektih ob prometnih površinah ustrezno ne zavaruje in označi, (21. člen)
6. ki po zaključku del na prometni površini te ne uredi v prejšnje stanje, (18. člen)
7. ki brez upravičenega razloga (višja sila) zavlačuje dela na javni prometni površini ali ne odstrani ovir in označb, ko za to mine opravičeni razlog,
8. ki ne poskrbi za preglednost križišča oziroma ne odstrani ali zniža ograje, žive meje ali drugih ovir, (23., 24. člen)
9. ki ne namesti na poslovni ali stanovanjski objekt ustrezne snegobrane, (24. člen)
10. ki prekomerno uporablja prometne površine ali opravlja izveden prevoz in ne plača povračila sorazmerno uporabi in poškodovanju prometne površine, (19. člen)
11. lastnik zapuščenega vozila, ki ga pusti v nemar in ne poskrbi za ustrezno reciklažo, (22. člen)
12. ne vzdržuje pločnika pred objektom v zimskem času (25. člen).
Z denarno kaznijo od 30.000 do 60.000 SIT se kaznuje pravna oseba in nosilec obrti, ki stori prekršek iz točke 1., 2., 4., 10., 11. in 12. tega člena.

Z denarno kaznijo 3.000 SIT se kaznuje za prekrške posameznik:
1. ki krši določbe o prometu na posebnih prometnih površinah, (4. člen)
2. kdor parkira tovorno vozilo oziroma avtobus v nasprotju z 9. členom,
3. kdor na označenih parkirnih površinah ne parkira znotraj teh površin ter talnih označb, (10. člen)
4. kdor parkira na zelenicah, (10. člen)
5. kdor pri nakladanju in razkladanju blaga ravna v nasprotju s 16. členom.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljavnost odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Mozirje (Uradni list SRS, št. 41/85 in 45/90).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.