Uradni list

Številka 7
Uradni list RS, št. 7/1995 z dne 4. 2. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 7/1995 z dne 4. 2. 1995

Kazalo

463. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Gornja Radgona v letu 1994, stran 762.

Na podlagi 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90) ter na podlagi 6. člena odloka o pristojnostih in načinu dela Skupščine občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. l0/90) je Skupščina občine Gornja Radgona na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne l5. l2. l994 sprejela
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Gornja Radgona v letu l994
l. člen
Spremenita in dopolnita se dolgoročni plan občine Gornja Radgona za obdobje l986-2000 (Uradne objave, št. 5/86, l/90 in l6/9l) in srednjeročni družbeni plan občine Gornja Radgona za obdobje l986-l990 (Uradne objave, št. l0/88, 3/90 in l6/9l).
2. člen
Dolgoročni plan občine Gornja Radgona se spremeni in dopolni v naslednjih pogojih:
6.5 URBANISTIČNE ZASNOVE NASELIJ IN KRAJINSKE ZASNOVE OBMOČIJ
6.5.2 URBANISTIČNE ZASNOVE KRAJA RADENCI IN NJEGOVE OKOLICE
Za zadnjim odstavkom se doda novi:
Za potrebe naselja Radenci in okolico je predvidena ureditev pokopališča v velikosti ca. 3 ha južno od naselja ob meji s k.o. Paričjak. Za ureditev športnega parka se poveča poselitveno območje naselja in sicer med žel. progo, cesto proti Boračevi in ulico.
(Za obe območji bosta pripravljeni programski zasnovi kot osnovi za izvedbena načrta.)
3. člen
Spremeni se kartografsko gradivo dolgoročnega plana in sicer karte v merilu l:25000
Karta št. l: Zasnova kmetijstva in gozdarstva
Karta št. ll: Zasnova naselij in območij za poselitev
Karta št. l2: Zasnova osnovne rabe prostora
ter
Urbanistična zasnova naselja Radenci
Karta št. l: Zasnova namenske rabe prostora naselja
Karta št. 2: Usmeritve glede načinov urejanja ureditvenega območja naselja s PIA.
4. člen
Srednjeročni družbeni plan občine Gornja Radgona se spremeni in dopolni v naslednjih poglavjih:
6.3 KMETIJSTVO IN ŽIVILSKA INDUSTRIJA
Spremeni se besedilo dodano na koncu točke 6.3 in sicer se prvi odstavek nadomesti z novim:
V skladu s planom za obdobje l986-l990 bo občina imela skupno l2.870,26 ha kmetijskih zemljišč ali 6l,20% površine občine. V l. območje kmetijskih zemljišč je razvrščeno 9.903,4l ha ali 76,93% vseh kmetijskih zemljišč, oziroma 47,08% celotne površine občine.
ll. NAČIN URBANISTIČNEGA UREJANJA
ll.l Prostorski izvedbeni načrti
a) Zazidalni in ureditveni načrti
Doda se:
Pokopališče Radenci
Športni park v Radencih.
5. člen
Za poglavjem ll.2 se doda novo poglavje:
ll.3 PROGRAMSKE ZASNOVE
ll.3.l Območje ureditvenega načrta za pokopališče Radenci
l.0 Območje in izhodišča za programsko zasnovo
Območje pokopališča Radenci obsega ca. 3 ha, in sicer zemljišča parc. št. 933, 940, 945, 95l in 955 ter jugozahodne dele parcel št. 938, 94l in 944 (jugovzhodno od podaljšane linije jugozahodne meje parc. št. 949 proti 948) vse k.o. Radenci. To so njivska in gozdna (parc. št. 955) zemljišča ob vznožju goric razprostirajoča v jugozahodno smer od krajevne ceste iz Radenec proti Radenskemu vrhu, s treh strani obdana z gozdom in na severu nadaljujoča z odprto ravnico, na kateri se kak km daleč vidijo Radenci.
Parkirišče se uredi ob cesti na njej pripadajočem zemljišču na parc. št. l652 k.o. Radenci.
Na osnovi presoje značilnosti prostora, potreb in želja krajevne skupnosti ter geološkega mnenja se s temi programskimi zasnovami določajo prostorski posegi za ureditev in bodoči razvoj pokopališča Radenci.
2.0 Organizacija dejavnosti
Ob dostopni cesti se uredi parkirišče. V delu pokopališča, ki leži ob tej cesti oziroma v sredini pokopališča se locira pokopališka veža, preostale površine dela pokopališča ob dostopni cesti in ves preostali del pokopališča zavzemajo grobna polja in parkovne ureditve s spremljajočimi elementi, kot so smetnjaki, vodnjaki in počivališča. Del parkovnih ureditev se nameni za rezervat za množične pokope v primeru naravnih in drugih neseč, v vojni in v izrednih razmerah, ter za anonimne pokope.
3.0 Omejitve in tehnološki pogoji
Mrliška veža mora vsebovati dva prostora za čuvanje pokojnikov, večji zaprti poslovilni prostor za celoviti cerkveni obred, potrebne služnostne prostore in večjo zunanjo utrjeno površino, ki omogoča, da poslovilnemu obredu prisostvuje večje število ljudi. Pokopališče se mora ograditi in na vhodih opremiti z vrati.
Za preprečitev onesnaženja pitne podtalnice in možnih nevšečnosti na prostoru pokopališča se mora urediti drenažna ureditev za kontrolirano odvajanje pripovršinskih voda. Padavinska voda s parkirišč se mora kontrolirano zbirati in pred izpustom voditi preko lovilcev olj in maščob.
4.0 Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Pokopališče in veža morata biti oblikovana ustrezno pomenu pokopališča, ki bo skupno za sedem naselij (večji del bodoče občine) in bo pokopališče pomembnega turističnega in zdraviliškega središča.
Pokopališče: Pokopališče mora imeti v pretežni meri parkovni značaj upoštevajoč ozadje iz naravne kulise gozda. Razporeditev grobnih polj in poti se mora prilagajati prisotni nagnjeni obliki terena (tudi zaradi odvodnjavanja pripovršinske podtalnice in površinskih voda). Pri oblikovanju pokopališča se morajo izražati reminiscence na tradicionalna regionalna pokopališča, kot so poudarjen vhod, samostojno stoječi velik križ, enotna orientacija grobov in podobno. Grobovi in spomeniki morajo imeti določeno stopnjo enotne podobe. Parkovni značaj se poudari z obilo vegetacije, ki mora biti iz lokalnih in tradicionalno uporabljenih vrst rastlin, z vodometom ali okrasnim vodnjakom, počivališči itd...
Veža: Veža mora biti krita z žgano opeko v naklonu 35–45° in mora v gabaritih in arhitekturnih detajlih biti usklajena s tradicionalno regionalno arhitekturo. Zvonik se postavi v okviru veže ali samostojno. Za pokope žar se dopušča tudi ureditev žarnih zidov - kolumbarija.
5.0 Potrebna infrastruktura in zbiranje smeti
Infrastrukturni vodi do pokopališča in na pokopališču se morajo voditi predvsem ob poteh in na območju pokopališča morajo biti podzemni. Naprave infrastrukture kot so omarice, hidrant in podobno ter smetnjaki in vodovodne pipe s koritom, se morajo postavljati čimbolj neopazno oziroma skrito.
Električna energija: El. napeljava se vodi iz Paričjaka od najbližje hiše ravno preko potoka. Vhod na pokopališče, prostor okoli mrliške veže in glavna pot se opremijo z razsvetljavo.
Vodovod in kanalizacija: Vodovod in fekalna kanalizacija se navežeta na obstoječi omrežji na zaključku Radenec nedaleč od pokopališča. Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi in se vodi pod obcestnim jarkom.
Telefon: PTT vod, ki poteka ob cesti na območju pokopališča se prestavi ali položi podzemno ob robu pokopališča. Na ta vod se naveže telefonski priključek v veži.
Ogrevanje: Veža se ogreva z električnimi pečmi.
Zbiranje smeti: V okviru pokopališča ali v gozdu v njegovi neposredni bližini se uredi v skritem položaju skupno kontejnersko smetišče, ki se sproti prazni na komunalno deponijo v Hrastju-Moti oziroma na bodočo komunalno deponijo za širše območje.
6.0 Vplivi na okolje in ukrepi proti prekomerno škodljivim vplivom
Pokopališče mnogotero vpliva na okolje v večji in manjši meri. Vplive, ki utegnejo v pomembni meri ogrožati okolje se preprečuje oziroma zmanjšuje in sicer:
Vplivi tekočinskih emisij: Vplive emisij pokopališča na tla in vode se preprečuje z že omenjenim dreniranjem in kontroliranim zbiranjem voda ter s čiščenjem voda s parkirišč in odvajanjem fekalnih odplak v javno kanalizacijo.
Vidni vplivi: Za preprečitev morebitne degradacije okolja z videzom stavb in drugih ureditev pokopališča se morajo upoštevati v prejšnjih točkah omenjene usmeritve glede urbanističnega, arhitektonskega in krajinskega urejevanja, nameščanja infrastrukturnih vodov in naprav ter ravnanja s smetmi.
Parkirišče se mora proti cesti in pokopališču ozeleniti z drevesi in grmovjem.
Vplivov hrupa obredov in parkiranja ter smradu vozil in smetišča na prebivalstvo se zaradi zadostne oddaljenosti od bivališč posebej ne rešuje. Podobno se ne rešuje vplivov na spremembo mikroklime, življenje živalstva itd., ki so spričo sorazmerno majhne površine pokopališča in pretežno mirne dejavnosti majhni.
7.0 Grafične priloge
Prikazi iz vsebine programske zasnove so podani v grafičnih prilogah, ki so sestavni del odloka:
l. Širša situacija - topografski načrt             M l:5000
2. Kopija katastrskega načrta z območjem
obdelave                                           M l:l000
3. Obstoječe stanje                                M l:l000
4. Predlog ureditve                                M l:l000
6. člen
Spremeni se namenska raba zemljišč zaradi uveljavitve izjemnih posegov na l. območja kmetijskih zemljišč, ter posegov na ostala zemljišča zaradi predvidenih gradenj.
Spremembe so razvidne iz tabele, ki je sestavni del gradiva za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planov.
7. člen
Za poglavjem ll.3 se doda novo poglavje.
ll.4 Tabela izjemnih in ostalih posegov
8. člen
Spremeni se kartografski del srednjeročnega družbenega plana v merilu l:5000. Spremembe se nanašajo na spremembo namenskih površin zaradi izjemnih in drugih posegov, navedenih v tabeli v poglavju ll.4.
9. člen
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Gornja Radgona se objavijo v Uradnem listi RS in pričnejo veljati osmi dan po objavi.
Št. 35l-26/94-l0
Gornja Radgona, dne l5. decembra l994.
Predsednik
Skupščine občine
Gornja Radgona
Alojz Vogrinčič,
dipl. inž. agr. in dipl. ek. l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti