Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86 ter Uradni list RS, št. 29/90, l8/93, 47/93 in 7l/93) in 6. člena odloka o pristojnosti in načinu dela Skupščine občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. l0/90) je Skupščina občine Gornja Radgona na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 15. 12. 1994 sprejela

Sprejme se ureditveni načrt za pokopališče v Radencih (v nadaljnjem besedilu: UN), ki ga je izdelal Zavod za ekonomiko in urbanizem Murska Sobota, pod št. projekta 4/94-UN/GR november l994.

Z UN je, ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana podrobneje obdelana v srednjeročnem družbenem planu občine Gornja Radgona sprejeta odločitev o gradnji pokopališča Radenci na lokaciji ob cesti Radenci-Radenski vrh.
Na območju UN, velikem ca. 3 ha, namenjenemu za uporabo 7 naselij, se načrtujejo grobna polja, mrliška vežica, okrasni in zaščitni nasadi, parkirišče, potrebna infrastruktura in ureditve za zagotovitev suhega zemljišča.

UN vsebuje tekstualni del in grafične priloge v M l:5000, l:l000, l:500, l:25 in l:20, ki se nanašajo na:
– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine,
– prikaze prostorskih pogojev za realizacijo planskih odločitev,
– prikaze prostorskih ureditev po posameznih področjih,
– načrt gradbene parcele,
– tehnične elemente za zakoličbenje objektov in gradbene parcele,
– oceno stroškov za izvedbo načrta ter
– etape izvajanja načrta.
UN vsebuje tudi obrazložitev prostorskih pogojev, soglasja pristojnih organov, ustanov in podjetij ter odlok o sprejemu UN.

S tem odlokom se določa:
– mejo območja,
– funkcija območja za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem območju s tolerancami,
– pogoje glede komunalnega urejanja območja
– druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih ureditev oziroma posegov v prostor,
– etape izvajanja UN,
– režim in začasna namembnost zemljišč, ki se ne uredijo za pokopališče v I. etapi,
– obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju UN.

Meje območja UN predstavljajo: jugozahodna meja parc. št. 955 proti parceli št. 256/l (v nadaljnjem besedilu tega člena pomenijo kratice strani neba in številke parc. številke) od cestnega sveta, l652, do podaljšane linije JV meje 95l preko 955, ta podaljšana linija do 95l, JV meja 95l, SV meja 95l proti 949, JV meja 945, JV meja 944 proti 949, SV meja 944 proti 946, podaljšana linija te meje preko 944, 84l in 936 do ceste l652, ter JV rob cestišča l652 do meje 956/l, vse k.o. Radenci.

Območje UN se nameni za pokopališče in za površine za spremljajoče dejavnosti.
Večina površin se uporabi za ureditev grobnih polj s potmi in okrasnimi nasadi. Urejajo se družinski, enojni in žarni grobovi. Za shranjevanje žar se zgradijo tudi žarni zidovi. Del površin okrasnih nasadov se nameni za rezervat za množične pokope v primerih naravnih in drugih nesreč, v vojni in izrednih razmerah, ter za anonimne pokope. Na pokopališču se postavi tudi križ in pred njim se uredi večja površina, tako da lahko obredom pri njem prisostvuje večje število ljudi.
Na delu parcele 936 k.o. Radenci se zgradi mrliška vežica, ki mora vsebovati dva prostora za čuvanje pokojnikov, večji zaprti poslovilni prostor, v katerem je mogoče vršiti celoviti verski obred ter služnostne prostore. Pred vežico mora biti večja utrjena površina, tako da poslovilnemu obredu lahko prisostvuje večje število ljudi.
V vzhodnem delu gozdne parcele parc. št. 955 k.o. Radenci, se uredi goznda grobna polja in blizu ceste kontejnersko smetišče. Obcestni pas to je cestni svet ob cestišču in deli parcel št. 933, 936 in 95l k.o. Radenci, se nameni za parkirišče za približno 48 osebnih vozil.

Pokopališče se uredi kot parkovno parkirišče z grobovi v trati ali gozdu in z okrasnimi nasadi ob vežici in glavnih poteh. Razporeditev poti in grobnih polj med njimi se prilagodi terenu, ki od skrajnega severozahodnega dela območja postopno rahlo pada v smereh proti vzhodu, jugovzhodu in jugu.
Vežica se namesti ob gozd na najvišji severozahodni del pokopališča nedaleč od ceste in pri njej se radialno združujejo podolžne poti pokopališča. Pravokotno na te poti se na razdaljah manjših od 40 metrov namesti prečne poti. Razmerja med razdaljami med temi potmi morajo biti taka kot so podana na grafičnem listu št. l0 “ureditvene situacije.” V podolžno os pokopališa se namesti glavna poslovilna pot in pravokotno nanjo mora stati vežica. Prečna glavna pot z glavnim vhodom se namesti približno na sredino pokopališča in se vodi ravno preko radialnega sistema podolžnih poti do meje območja. Poti in grobna polja v gozdu se prilagode potem in poljem na prostih površinah kot njihov zaključek ločne oblike.
Vežica, poslovilni prostor, križ, žarni zidovi, glavni vhod, glavni poti, križišča teh poti ter vogali pokopališča se poudarijo in okrase z okrasnimi nasadi, drevesi, razširitvami utrjenih površin, posebnimi oblikami, posebnimi tlaki in z drobno urbano opremo. Glavni vhod se opremi s portalom in oblikovno kvalitetnimi vrati.
Dostopna pot za vozila do vežice in kontejnerskega smetišča se uredi po gozdu. Med vežico in gozdom na njeni zapadni strani se ob tej poti uredi večja manipulativna površina.
Vežica mora biti krita z žgano opeko v naklonu 35-45° in mora biti v gabaritih in arhitekturnih detajlih usklajena s tradicionalno regionalno arhitekturo. Oblikovanje vežice mora odražati njeno centralno lego ter različnost funkcije površin, h katerim so obrnjene posamezne fasade. Velikost vežice lahko meri med l0 m-l8 m x l2 m-l8 m. Zvonik se lahko postavi v okviru vežice ali samostojno. Velikosti in oblikam vežice se morajo prilagoditi oblike poti, okrasnih nasadov in poslovilnega prostra ob njej.
Križ pokopališča se postavi na križišču glavnih poti in se izvede z lice na obeh straneh. Zidovi predvideni za namestitev žar se obdelajo tako, da lahko funkcionirajo tudi kot le okrasni zidovi.
Pokopališče se na vseh straneh omeji z živo mejo minimalne višine l,5 metra in z vrati na vhodih. Z živo mejo se ločijo od grobnih polj tudi smetnjaki in vodnjaki ter kontejnersko smetišče. Proti cesti in parkirišču se meji doda drevje za protihrupno in delno vidno pregrado.
Parkirišče se uredi ob cesti tako, da so parkirna mesta direktno dostopna s ceste.

Družinski grobovi morajo meriti 2 m x 2,6 m, enojni grobovi l m x 2,6 m in žarni grobovi l m x l,2 m. V posameznem grobnem polju se dopušča ureditev le ene vrste grobov. Razporeditev vrst grobov po grafičnem prikazu na listu št. ll, se mora upoštevati v začetni fazi urejanja pokopališča. Nadaljnji razpored posameznih vrst grobov oziroma grobnih polj se mora prilagajati potrebam in po možnosti se morajo posamezne vrste izmenjavati tako, da se doseže pestrost oziroma ritem v oblikovanju. Poti med vrstami grobov morajo meriti po 80 cm. Grobovi v isti vrsti morajo biti razmaknjeni po 40 cm.
Obeležba groba sme v smeri dolžine groba meriti največ 60 cm. Z robnikom v nivoju terena se to obeležje lahko loči od ostalih površin. Vsa površina predvidena za obeležje se lahko tudi tlakuje. Ostale površine groba in med grobovi ter poti med vrstami grobov v posameznem grobnem polju morajo biti travnate. Vogali posameznega groba se označijo z granitnimi kockami l0 cm x l0 cm v nivoju terena.
Nagrobniki ne smejo biti:
– višji od 0,7 m (nad 0,l2 m visokim podstavkom);
– debelejši od 20 cm;
– širši od l m pri družinskih grobovih in 0,8 m pri enojnih žarnih grobovih.
Grobovi morajo biti obrnjeni tako, da je lice nagrobnika obrnjeno v smeri proti vežici.

Glavne poti in dovozna pot mora biti široka 3,5 m. Vse te poti in poslovilni prostor ter manipulativna površina za vežico morajo biti tlakovane ali asfaltirane. Ostale poti med grobnimi polji morajo biti utrjene površine, ki pa so lahko tudi peščene. Parkirišče se uredi kot pas na cesto pravokotnih parkirnih površin 2,5 m x 5 m od ceste oddaljenih za varnostni 0,5 m pas.

Območje se oskrbi s čisto vodo s povezavo z vodovodom iz cevi PEHD fi ll0 na glavni cesti Radenci-Kapela. Navezava se izvede s cevmi iste zmogljivosti položenimi ob cesti Radenci-Radenski vrh. Na pokopališču se vodovod razpelje od vhoda pod glavnimi potmi in nato pod stranskimi potmi do vogalov pokopališča, kjer so vodnjaki, oziroma do vežice. En krak vodovoda se spelje ob cesti še dalje do gozdnega dela pokopališča, pred katerim zavije proti mrliški vežici in dalje do vrha srednjega gozdnega grobnega polja. Ta krak se poveže s kontejnerskim smetiščem in ob manipulativnem prostoru za vežico se ob njem namesti hidrant. Do hidranta mora zmogljivost vodovodnih cevi biti ista kot začetna.

Odpadne vode iz vežice, odpadne in padavinske vode z manipulativnega prostora ob njej in s kontejnerskega smetišča, se vodijo gravitacijsko po neupropustni kanalizaciji do ceste in nato ob njej do obstoječe kanalizacije ob glavni cesti Radenci-Kapela na koncu Radenec. Vode z manipulativnega prostora in smetišča se morajo predhodno očistiti v lovilcu maščob.
Odpadne vode vodnjakov se preko ponikovalnic spuščajo v teren. Padavinske vode s parkirišča se predhodno očiščene v lovilcu maščob spuščajo v obcestni odvodni jarek.
Površinske zaledne vode se pred območjem pokopališča zajamejo v jarku v gozdu zapadno od pokopaliških ureditev, ki se spelje v bližnji potok in v obcestnem jarku vzdolž celotnega pokopališča.
Z merjenjem gladine podtalnice na območju UN se mora predhodno ugotoviti njen nivo. Kolikor ta nivo preseže višino 2 m pod terenom, se mora izvesti drenaža pripovršinske podtalnice in sicer z drenažno cevjo na globini pod 2 m pod terenom na območju zgoraj navedenih površinskih jarkov. Ta cev se spelje v že zgoraj omenjeni potok. Ako je pri naknadnih meritvah višine podtalnice zgoraj predpisani nivo še vedno presežen, se morajo izvesti dodatni ukrepi za izsušitev terena.
Pri križanjih ali vzporednem poteku z vodovodom morajo kanalizacijske cevi ležati najmanj 0,5 m nižje, drugače pa se morajo izvesti ustrezne zaščite.

Električno energijo se dovede po nizkonapetostnem podzemnem kablu od prve hiše iz Paričjaka oziroma od TP Paričjak 350 m daleč, v odvisnosti od potrebne količine električne energije.
Pod glavnima potema se razpeljejo električni vodi za razsvetljavo teh poti do vhoda oziroma poslovilnega prostora in vežice. Zunanja razsvetljava se izvede tudi za avtomobilski vhod, kontejnersko smetišče in manipulativni prostor za vežico. Vežica se ogreva z električnimi pečmi.

Obstoječi telefonski samonosilni zračni kabel, ki poteka preko dela območja UN, se prestavi, kolikor bo oviral predvidene ureditve oziroma se nadomesti s podzemskim. Investitor mora pri upravljalcu pridobiti projekt za prestavitev. Na ta kabel se naveže podzemni telefonski vod do vežice.
4.6 Zbiranje odpadkov
V bližini grobov se odpadki zbirajo separirano v smetiščnih posodah prikritih pogledom z živo mejo. Te posode se praznijo v smetiščne kontejnerje, ki se odvažajo na komunalno deponijo Hrastje Mota. Glavno smetišče mora biti ustrezno higiensko urejeno.

Zaradi zahteve po zračnosti prostora pokopališča se zasaditev drevja na prostih površinah omeji na obseg prikazan na grafični prilogi štev. l0 “ureditvena situacija”.

Glavni poti na odsekih od vhoda do njunega križišča oziroma od križišča do vežice, dovozna pot, poslovilni prostor in manipulativna površina za vežico morajo biti utrjene površine z nosilnostjo l5 ton. Na teh površinah ne sme biti fiksne opreme, tako, da je mogoč interventni dostop do vežice.
Hidrant se mora namestiti izven rušitvene cone H/2 (polovična višina) vežice.
Na prostoru med vežico in gozdom ne sme biti posajeno drevje, tako da obstaja prost prostor kot protipožarna pregrada.

Za projekte temeljenja in konstrukcij zidanih oziroma višjih objektov, to je mrliške vežice, križa, žarnih ali okrasnih zidov, portala, eventualnih podpornih zidov ali večjih brežin ter morebitnega prostostoječega zvonika, se morajo predhodno pridobiti smernice geomehanika.

Za zasaditev drevja, okrasnih nasadov in žive meje se mora predhodno izdelati zasaditveni načrt, ki mora zajeti območje UN kot celoto. Uporabiti se morajo rastlinske vrste, ki so avtohtone ali tradicionalno uporabljene v regiji.

I. etapa izgradnje pokopališča obsega ureditev njegovega zahodnega dela in po potrebi parkirišče ob cesti ob vzhodnem delu.
V II. etapi se uredi še preostali del pokopališča. Meja med etapama je vzporednica glavni prečni poti potekajoč na zaključku razširitve glavnega križišča. Zamejitev pokopališča v I. etapi proti zemljiščem II. etape se izvede enako kot se ogradi pokopališče na preostalih straneh - z živo mejo.

Zemljišča, ki se ne uredijo za pokopališče v I. etapi, se ohranjajo v dosedanji kmetijski rabi. Na teh zemljiščih se ob kmetijski obdelavi popuščajo le pripravljalna dela (npr. raziskava terena glede primernosti za ureditev pokopališča).

O morebitnih najdbah arheoloških ali fosilnih ostankov morajo investitorji ali izvajalci obvestiti pristojno inštitucijo za varstvo naravne in kulturne dediščine in dela, ki bi utegnila ogrožati najdišče, se morajo ustaviti.
Obstoječe drevje se mora ohraniti, če je le mogoče.
Vse ureditve na pokopališču, tudi dostop v mrliško vežo, mora biti tako izdelano, da je možna uporaba osebam z invalidskimi vozički.
Ne dopušča se gradnja pomožnih objektov. Dopušča se dozidava mrliške veže ali gradnja dodatnih objektov za mrliško vežico.

UN je na vpogled občanom na občinskem upravnem organu pristojnem za urejanje prostora in na sedežu Krajevne skupnosti Radenci.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja Uprava za inšpekcijske službe občin Gor.Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.

Gornja Radgona, dne l5. decembra l994.