Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 9/1995 z dne 17. 2. 1995

552. Kolektivna pogodba za cestni potniški promet, stran 941.

V skladu s 112. in 114. členom zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91) sklepata pogodbeni stranki:

– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje prometa in zvez, Sekcija za cestni potniški promet
– Združenje delodajalcev Slovenije - Sekcija za promet in zveze
in
– Sindikat delavcev prometa in zvez pri ZSSS
– Sindikat cestnega prometa Slovenije
ter kot sopodpisnika na strani delojemalcev:
– Sindikat avtobusnega prometa in komunalnih dejavnosti Slovenije pri Neodvisnosti KNSS
– Konfederacija sindikatov ’90 Slovenije

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za cestni potniški promet

VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE

Kolektivna pogodba velja:
A) KRAJEVNO: Za območje Republike Slovenije.
B) STVARNO: Za vse cestne prevoznike, ki opravljajo prevoz potnikov v skladu z zakonom o prevozih v cestnem prometu. Kolektivna pogodba velja tudi za tiste prevoznike potnikov, ki niso člani Gospodarske zbornice Slovenije, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
C) OSEBNO: Za vse delavce zaposlene pri prevoznikih iz točke B) te pogodbe.
Za poslovodne delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe 41. do 56. člena in tarifne priloge, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz “delavci” v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom.
D) ČASOVNO: Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sklenjena je za dobo enega leta.
Vsaka stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred pretekom roka njene veljavnosti. Kolikor v odpovednem roku ne pride do sklenitve nove pogodbe se njena veljavnost podaljša za tri mesece.
Če kolektivna pogodba v roku ni odpovedana, se podaljša vsako leto za eno leto.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb 41. do 56. člena te pogodbe, velja do 31. 12. 1995. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša v naslednje leto.

I. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV

1. člen

RAZVRSTITEV DEL

Delovna mesta se razvrščajo v osem tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

I.     enostavna dela,
II.    manj zahtevna dela,
III.   srednje zahtevna dela,
IV.    zahtevna dela,
V.     bolj zahtevna dela,
VI.    zelo zahtevna dela,
VII.   visoko zahtevna dela,
VIII.  najbolj zahtevna dela.

Organizacija oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.
Opis zahtevnostnih skupin po tarifnih razredih je priloga te pogodbe.

2. člen

POSEBNI POGOJI ZA SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste, zahtevnosti in odgovornosti dela.
Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 5 let.
Kandidati za prosto delovno mesto, ki bodo imeli pri svojem delu stik s strankami, ne morejo skleniti delovnega razmerja, če aktivno ne obvladajo slovenskega jezika.

3. člen

OBJAVA DELOVNEGA MESTA

V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
– čas, za katerega se sklepa delovno razmerje
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja
– poprejšnji preizkus znanja in zmožnosti ali poskusno delo, če je to vnaprej določeno
– rok za prijavo kandidata
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.
Pred objavo prostega delovnega mesta je potrebno obvezno preveriti, ali je mogoče potrebo pokriti s prerazporeditvijo že zaposlenih delavcev.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.

4. člen

ORGANI, KI ODLOČAJO O POTREBI PO SKLENITVI DELOVNEGA RAZMERJA IN OPRAVIJO IZBIRO MED KANDIDATI

Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.

5. člen

PRENOS POOBLASTIL

Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.
Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
Pred prenosom pooblastil iz drugega odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.

6. člen

POGODBA O ZAPOSLITVI

S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva)
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmori, počitki in dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovna plača, dodatki in nadomestila,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Organizacija oziroma delodajalec mora te kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, organizacija oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
V primeru trajne razporeditve delavca na drugo delovno mesto oziroma, če se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je pogodba o zaposlitvi sklenjena, se nova razmerja uredijo z aneksom k pogodbi. Pred podpisom aneksa poslovodni organ obvesti sindikat.

7. člen

POGODBENA KAZEN

Delavci ne smejo opravljati nobene trajne dejavnosti pa tudi ne začasnega in občasnega dela, če bi to lahko vplivalo na interese organizacije oziroma delodajalca. Delavci pa lahko opravljajo taka dela le s soglasjem pristojnega organa, če ta dela niso v nasprotju z interesi organizacije oziroma delodajalca.
V primeru, da delavec ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena je dolžan plačati pogodbeno kazen. Konkretna višina pogodbene kazni se določi v pogodbi o zaposlitvi.

8. člen

DELOVNO RAZMERJE ZA DOLOČEN ČAS

Delovno razmerje za določen čas se sklene le pod pogojem, da v organizaciji ni ustreznih presežkov delavcev enake izobrazbene strukture, kot je zahtevana za prosto delovno mesto. Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, mora biti v pogodbi o zaposlitvi določeno:
– zakoniti razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje,
– datum prenehanja delovnega razmerja,
– če ni mogoče določiti datuma, se opredeli način ugotovitve časa prenehanja.

9. člen

POPREJŠNJI PREIZKUS DELAVČEVE USPOSOBLJENOSTI

Če objava oziroma razpis prostega delovnega mesta predvideva poprejšnji preizkus strokovne usposobljenosti kandidatov, poslovodni organ imenuje strokovno komisijo, ki opravi preizkus v skladu s pravili stroke.
Kandidat, ki se zahtevanega poprejšnjega preizkusa znanja ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri. Poprejšnji preizkus delavčeve usposobljenosti in poskusno delo se ne izključujeta.

10. člen

POSKUSNO DELO

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. skupine največ šest mesecev.
Konkretno dolžino trajanja poskusnega dela določi organizacija oziroma delodajalec v splošnem aktu.

11. člen

PRIPRAVNIŠTVO

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače;
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela VII. in VIII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
Konkretno dolžino trajanja pripravništva za posamezno stopnjo strokovne izobrazbe določi organizacija oziroma delodajalec v splošnem aktu.
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu-pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjenjevanja pripravništva.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Delavcu, ki se je ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora le posebni del pripravniškega izpita.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

12. člen

POSTOPEK UGOTAVLJANJA ZNANJA IN ZMOŽNOSTI ZA OPRAVLJANJE DEL IN POSTOPEK UGOTAVLJANJA PRIČAKOVANIH REZULTATOV DELA (23. člen ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH)

Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku in poteku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja delavca, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Kolikor obstaja ustrezno delovno mesto, na katerega je mogoče takega delavca razporediti, ni mogoče sprejeti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

13. člen

RAZPOREJANJE DELAVCEV

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih in drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v organizaciji ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih naprav in obratov.
Sklep o razporeditvi delavcev v skladu s predhodnim odstavkom sprejme poslovodni organ podjetja oziroma delodajalec. Ugovor delavca na ta sklep ne zadrži izvršitve sklepa.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot uro in pol,
– če je delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
– če delavec neguje težje telesno in duševno prizadetega družinskega člana
– če gre za delavca starejšega od 50 let.
V primerih naštetih v četrtem odstavku tega člena, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
Brez privolitve delavcev je mogoče v drug kraj razporediti:
– turistične delavce
– delavce na stacionaži
– delavce, ki nadomeščajo druge v času dopustov, bolniškega staleža
– delavce, ki nadomeščajo v drugih krajih zaradi izvajanja zakona o varnosti v cestnem prometu.
Razporeditev v drug kraj ne sme trajati več kot 6 mesecev v tekočem letu.

14. člen

PREVZEM NA DELO V DRUGO ORGANIZACIJO

Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila - po predhodnem sprejemu programa reševanja presežnih delavcev,
– da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi prehodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.

15. člen

DELO NA DOMU

Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

16. člen

ZAČASNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH (ZAČASNI PRESEŽEK)

Začasni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov delavcem začasno ni možno zagotoviti dela na delovnem mestu, za katerega so sklenili delovno razmerje oziroma jih začasno razporediti za opravljanje drugih del.
Obstoj začasnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ oziroma delodajalec, ki tudi določi delovna mesta in število delavcev, za katere začasno ni možno zagotoviti dela.
Konkretne delavce, ki so začasni presežek, ter ukrepe, ki se bodo uporabili za razrešitev teh presežkov, določi:
– poslovodni organ oziroma delodajalec, če gre za manjše število delavcev,
– organ upravljanja, če gre za večje število delavcev.
Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
– najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci
– najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci
– najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.
Pred sprejemom odločitve iz tretjega odstavka tega člena je poslovodni organ oziroma delodajalec ali organ upravljanja, kadar gre za večje število delavcev, dolžan posredovati sindikatom v podjetju pisno obrazložitev vzrokov za določitev začasnih presežkov, podatke o delovnih mestih na katerih začasno ni dela, ter o delavcih, ki naj bi bili začasni presežek. O predlaganih ukrepih so dolžni zahtevati mnenje sindikatov ter to mnenje skupaj s predstavniki sindikatov, katerih člani so prizadeti delavci, obravnavati.
Začasen presežek delavcev se rešuje predvsem z naslednjimi ukrepi:
1. z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca na drugo delovno mesto v organizaciji oziroma pri delodajalcu, za katerega se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja strokovna izobrazba;
2. z začasno, vendar najdalj za šest mesecev, razporeditvijo delavca v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katerega se zahteva višja, enaka ali za eno stopnjo nižja izobrazba;
3. s skrajševanjem delovnega časa v okviru zakonsko določenega delovnega časa;
4. s skrajševanjem delovnega časa na manj kot 36 ur na teden s pravico delavca do nadomestila plače za čas polnega delovnega časa;
5. z napotitvijo delavca na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, s pravico do nadomestila plače. V primeru iz prve, druge, tretje ali četrte točke šestega odstavka tega člena ima delavec pravico do plače po dejanskem delu. Ta plača mora biti najmanj za 20 % višja od nadomestila plače, ki bi ga delavec prejel, če bi bil ta čas napoten na čakanje na delo doma.
Za začasne presežke se ne smejo opredeliti delavci, ki jim delovno razmerje miruje (služenje vojaškega roka, opravljanje funkcije) in delavci, ki so opravičeno odsotni z dela (bolniška, porodniški dopust, redni oziroma izredni dopust itd.), in sicer za čas te odsotnosti z dela.
Delavci, ki so določeni kot začasni presežek, morajo biti pisno obveščeni o tej odločitvi in o načinu reševanja njihovega položaja najkasneje 3 dni pred uveljavitvijo tega ukrepa.
V času čakanja na delo doma kot začasen presežek je delavec v rednem delovnem razmerju z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz delovnega razmerja, vključno s koriščenjem letnega dopusta po dogovoru z delodajalcem.
Če se mora delavec v času, ko je kot začasen presežek napoten na čakanje na delo doma, vrniti na delo, je potrebno delavcu vročiti poziv z vročilnico oziroma povratnico. Od delavca se ne more zahtevati, da nastopi delo prej, kakor v 24 urah po prejemu poziva, da se mora vrniti na delo.

17. člen

TRAJNO PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH (TRAJNI PRESEŽKI)

Trajni presežki se lahko ugotavljajo samo v primeru, če se na osnovi strokovne analize ugotovi, da zaradi tehnoloških, organizacijskih oziroma ekonomskih razlogov najmanj za obdobje enega leta delavcem ne bo možno zagotoviti dela na delovnih mestih, za katere so sklenili delovno razmerje, oziroma na drugih delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim.
Obstoj trajnega presežka delavcev ugotovi poslovodni organ oziroma delodajalec, ki je dolžan čimprej obvestiti delavski svet oziroma drug organ, ki predstavlja delavce, in sindikat o:
– razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev;
– številu in kategorijah nepotrebnih delavcev;
– o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev.
V primeru, da bo trajni presežek večje število delavcev, mora poslovodni organ oziroma delodajalec o razlogih za prenehanje potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev ter o rokih, v katerem bo prenehala potreba po delu, čimprej obvestiti tudi Zavod za zaposlovanje in pristojni upravni organ.
Za večje število delavcev se šteje, če je v zaporednih 45 dneh nepotrebnih:
– najmanj 10 delavcev v organizaciji ali pri delodajalcu z do 100 delavci,
– najmanj 10 % delavcev v organizaciji s 100 do 300 delavci,
– najmanj 30 delavcev v organizaciji z več kot 300 delavci.
V isto kategorijo presežnih delavcev se uvrstijo vsi delavci, ki v organizaciji delajo na delovnih mestih, za katere se zahteva enaka stopnja in smer strokovne izobrazbe in jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Sindikalnim zaupnikom se morajo posredovati konkretni podatki o delavcih, ki naj bi bili trajni presežek ter predlog programa razreševanja presežnih delavcev, najkasneje 10 delovnih dni pred določitvijo konkretnih presežnih delavcev na organu upravljanja. Konkretne delavce, ki so ugotovljeni kot trajni presežek določi organ upravljanja v podjetju s programom presežnih delavcev ob predhodnem informiranju sindikata. Program organ upravljanja obravnava skupaj s sindikati in organom, ki zastopa delavce.
V programu razreševanja trajno presežnih delavcev je potrebno določiti:
a) Ukrepe, ki bodo uporabljeni za preprečitev oziroma največjo možno omejitev delovnega razmerja delavcev. Ti ukrepi so predvsem:
– skrajševanje delovnega časa (najmanj 36 ur na teden), ki se šteje za polni delovni čas;
– prerazporejanje delavcev na druga delovna mesta, ki ne ustrezajo njihovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim, če delavci s tako razporeditvijo soglašajo;
– prekvalifikacija oziroma dokvalifikacija delavcev za opravljanje drugega ustreznega dela;
– ponuditev zaposlitve v drugi organizaciji;
– dokup zavarovalne dobe.
b) Poimenski seznam vseh delavcev, ki naj bi bili trajni presežek, skupaj z ukrepi, ki naj bi se uporabili za rešitev položaja posameznega delavca.
c) Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
Po sprejemu programa razreševanja trajno presežnih delavcev in določitvi konkretnih delavcev, ki so trajni presežek, na organu upravljanja, morajo vsi delavci, ki so določeni kot trajni presežek, prejeti pisne sklepe z obrazložitvijo vzrokov in načinom reševanja njihovega položaja.
V primeru, da je v organizaciji z več kot 100 delavci določenih kot trajni presežek več kot 10 % zaposlenih delavcev, mora organizacija oziroma delodajalec razporediti prenehanje delovnega razmerja na obdobje, daljše od 6 mesecev. V tem primeru mora organ upravljanja oziroma delodajalec pripraviti program razreševanja presežnih delavcev v sodelovanju z Zavodom za zaposlovanje.
Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 15 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
V primeru, da je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo, je program dokončen, ko arbitražna komisija odloči.
Če se arbitraža ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega aribtra, imenuje arbitra na predlog strank sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.
Delovno razmerje zaradi nujnih operativnih razlogov ne preneha:
– delavcu v času služenja vojaškega roka
– delavcu v času, ko je odsoten zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni
– nosečnici in delavki oziroma delavcu v času odsotnosti z dela zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka
– delavcu članu organa upravljanja, delavskega sveta ali drugega organa, ki predstavlja delavce in voljenemu ali imenovanemu sindikalnemu poverjeniku, v času opravljanja njegove funkcije in dve leti po prenehanju opravjanja funkcije
– delavcu izvoljenemu v organe republike ali lokalne skupnosti.
Šestmesečni rok za delavce iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka začne teči ko se delavec vrne na delo. Delavcu iz četrte in pete alinee pa po preteku mandata.
Delavcu, invalidu, ki ne izpolnjuje pogojev za invalidsko pokojnino, lahko preneha delovno razmerje le z njegovim soglasjem ali pa če se mu zagotovi sklenitev delovnega razmerja v drugi organizaciji.
Starejšemu delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za upokojitev manjka do pet let zavarovalne dobe lahko preneha delovno razmerje le, če:
– se mu zagotovi dokup zavarovalne dobe
– mu je zagotovljeno denarno nadomestilo iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za upokojitev
– z njegovim soglasjem zagotovljena pravica do ustrezne odpravnine.
Samo s soglasjem delavca lahko preneha delovno razmerje:
– delavcu z manj kot enim letom delovne dobe
– obema zakoncema, ki sta zaposlena v isti organizaciji oziroma delodajalcu
– delavcu, katerega zakonec je kot nezaposlen prijavljen na Zavodu za zaposlovanje
– delavki oziroma delavcu samohranilcu z otrokom do dveh let starosti.
Delavce, ki so bili začasni presežek, je možno vključiti med trajne presežke samo na osnovi izvedenega postopka, uporabe kriterijev in na podlagi vročene odločbe.
Pri določitvi konkretnih delavcev, ki naj bi bili trajni presežek, se morajo upoštevati kriteriji, navedeni v prilogi te pogodbe.
Pri določanju delavcev, ki bodo trajni presežek, in pri izbiri ukrepov, se upošteva seštevek točk, dobljen z upoštevanjem vseh navedenih kriterijev. Kot trajni presežek se najprej opredelijo delavci z manjšim skupnim ševilom točk.
V primeru skupnega enakega števila točk po vseh kriterijih iz priloge se kot trajni presežek opredelijo delavci z manjšim številom točk za socialne razmere.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Trajno preseženim delavcem, ki jim ni bilo možno zagotoviti drugih rešitev, preneha delovno razmerje po preteku šestih mesecev po dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja.
V času šestmesečnega roka je organizacija oziroma delodajalec dolžan omogočiti delavcu izrabo pripadajočega letnega dopusta, ki se plača po enakih kriterijih, kot če bi delal.
Odpravnine morajo biti izplačane najkasneje do prenehanja delovnega razmerja.
Delavcem, katerim se je dokupila zavarovalna doba, pripada razlika med višino odpravnine, določene v tej pogodbi ter zneskom, porabljenim za nakup zavarovalne dobe.
Če organizacija oziroma delodajalec v času šestmesečnega odpovednega roka pokliče delavca začasno na delo, mora delavcu poziv vročiti z vročilnico oziroma povratnico. Od delavca se ne more zahtevati, da nastopi delo prej kakor v 24 urah po prejemu poziva, da se mora vrniti na delo.
Delavec, ki mu je kot trajno presežnemu delavcu prenehalo delovno razmerje v organizaciji oziroma pri delodajalcu, ima pod enakimi pogoji prednostno pravico pri sklenitvi delovnega razmerja za dobo dveh let, če organizacija oziroma delodajalec v tem času ponovno zaposluje delavce.

18. člen

DELOVNI ČAS

Polni delovni čas traja največ 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.
O razporeditvi delovnega časa v organizaciji odloča poslovodni organ, pri čemer mora upoštevati potrebe delovnega procesa in zakonsko zagotovljene odmore in počitke delavcev.
Pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa med letom se delavcu ob koncu leta višek ur, ki presega letni fond ur, izplača kot nadurno delo.
Delavcem invalidom II. kategorije in delavcem, ki so na medicinski rehabilitaciji in ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se delovni čas ne sme podaljšati v primeru prerazporeditve delovnega časa.

19. člen

DELOVNI ČAS VOZNEGA OSEBJA

Delovni čas voznega osebja se določa z delovno nalogo oziroma potnim nalogom. Odmor med delom voznikov mora biti prilagojen potrebam vožnje.
1. Efektivni delovni čas voznega osebja vključuje:
a) Vožnjo avtobusa in sprevodniška opravila v linijskem prometu
Vožnja avtobusa je vožnja po voznem redu z vsemi postanki, ki jih vključuje vozni red od začetne do končne postaje.
Delovni čas, ki presega mesečni fond delovnih ur voznika in sprevodnika, se obračunava kot nadurno delo, kot učinek dela ali pa se kompenzira z odsotnostjo delavca.
b) Čas priprave in posprave
Voznemu osebju v linijskem prevozu pripada 15 minut za pripravo in 15 minut za pospravo po vozilu na dan.
c) Vožnja avtobusa v prostem prevozu
V prostih prevozih se efektivno delo voznika ugotavlja po tahogramskem lističu, k temu se doda čas za pripravo in pospravo vozila ter malico.
V primerih, ko je voznik pred posebno vožnjo ali po končani posebni vožnji razporejen še na druge vožnje, se mu prizna tudi čas vožnje iz odrejene delovne naloge oziroma potnega naloga.
V primerih ko sta na prosti prevoz razporejena dva voznika, pripada vsakemu čas vožnje po njegovem tahogramskem lističu in 45 minut za pripravo, pospravo in malico.
d) Odstopanje od voznega reda
V primeru okvare vozila ali v primeru višje sile se vozniku in sprevodniku prizna dejanski delovni čas, vendar največ 8 ur na dan.
2. Ostali delovni čas voznega osebja vključuje:
a) Dežurstvo
To je čas ko vozno osebje na sedežu podjetja ali v posamezni organizacijski enoti čaka na eventualno razporeditev na delovno nalogo.
b) Čiščenje vozila
Kadar se vozilo ne vrača vsak dan v svojo bazo lahko potrebno čiščenje vozila opravi vozno osebje. Normativ čiščenja je največ 1 uro na dan na vozilo.
Kolikor osebje po 1. ali 2. točki tega člena ne doseže mesečnega fonda ur po razporedu, se mu razlika ur prizna.

20. člen

KRAJŠI DELOVNI ČAS OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Če delavka dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem.

21. člen

ODREDITEV DELA PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA

Pri pripravi letnega načrta izrabe in razporeditve delovnega časa (delovni koledar) kadar se načrtuje delo preko polnega delovnega časa, sodeluje sindikat.
Direktor je dolžan na zahtevo sindikata vsake tri mesece izdelati analizo opravljenega dela preko polnega delovnega časa z navedbo vzrokov zakaj je bilo nadurno delo potrebno.
O uvedbi solidarnostnega dela preko polnega delovnega časa se odločajo delavci z večino glasov na zboru delavcev ali s podpisovanjem.

22. člen

POČITKI

V primeru deljenega polnega delovnega časa ima delavec, učenec ali študent na proizvodnem delu oziroma proizvodni praksi pravico do vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta počitek se ne šteje za čas prebit na delu.
Delavec ima pravico do počitka ob praznikih in dela prostih dnevih v skladu z zakonom.

23. člen

MERILA ZA NOČNO DELO

Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma, če delo ni ustrezno organizirano.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

24. člen

PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA Z NADOMESTILOM IN BREZ NADOMESTILA PLAČE

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem dni v letu zaradi:

– lastne poroke                          2 dni
– poroke otroka                          1 dan
– rojstva otroka                         2 dni
– smrti zakonca ali otrok                3 dni
– smrti staršev                          2 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev   1 dan
– smrti zakončevih staršev               1 dan
– selitve družine iz kraja v kraj        3 dni
– selitve družine v istem kraju          2 dni
– elementarnih nesreč                    3 dni
– dajanja krvi                           1 dan
– udeležbe na vojaških vajah nad 5 dni   1 dan

Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih oblasti.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov
– zasebnega potovanja
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna
– popravila hiše oziroma stanovanja
– zdravljenja na lastne stroške.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko določi višino in način kritja prispevkov iz plače glede na posamezen primer.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
Med neplačano odsotnostjo pravice in obveznosti delavca iz dela mirujejo, razen pravice do izobraževanja, pravice do reševanja stanovanjskega vprašanja in disciplinskega postopka.

25. člen

RAZPOREJANJE DELAVCA - INVALIDA IN DELAVCA Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO

Organizacija oziroma delodajalec mora razporediti delavca - invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler organizacija oziroma delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.

26. člen

LETNI DOPUST

Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do letnega dopusta trajajočega najmanj 18 dni.
Letni dopust se obračunava samo za delovne dni, ko bi delavec moral delati. Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.
Delavec pridobi pravico do izrabe letnega dopusta po 6 mesecih nepretrganega dela.
Delavec, ki v koledarskem letu ne dopolni šest mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak dopolnjeni mesec 1/12 letnega dopusta, odmerjenega po osnovah in merilih iz te kolektivne pogodbe.
Podjetje je delavcu dolžno omogočiti koriščenje letnega dopusta, če tega ne omogoči je delavcu odškodninsko odgovorno.
Delavec mora obvestiti organizacijo oziroma delodajalca o izrabi dopusta iz 60. člena zakona o delovnih razmerjih, 3 dni pred izrabo.

27. člen

MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE LETNEGA DOPUSTA

Letni dopust se delavcem določa po naslednjih merilih:
a) minimalni letni dopust
b) skupna delovna doba
c) pogoji dela
d) zahtevnost in odgovornost dela
e) socialne in zdravstvene razmere
a) Minimalni letni dopust delavca znaša 18 dni
b) Skupna delovna doba:

od 5 do 10 let             2 dni
od 11 do 15 let            4 dni
od 16 do 20 let            6 dni
od 21 do 25 let            8 dni
nad 25 let                10 dni

c) Pogoji dela
Zaradi težjih pogojev dela pripada delavcu 1 do 2 dni dopusta.
d) Zahtevnost in odgovornost dela
– delavci na vodstvenih delih oziroma nalogah 1 - 3 dni
Konkretno višino podjetja določijo v splošnem aktu.
Število dni dopusta po točki c) in d) pripada delavcu, ki navedena dela opravlja najmanj 6 mesecev v letu.
e) Socialne in zdravstvene razmere

– delavci mlajši od 18 let
  (velja tudi za leto v katerem izpolnijo 18 let)          7 dni
– matere z otroki do 7 let starosti in očetje
  samohranilci če otrok živi pri njih                      3 dni
– nega in varstvo težje telesno in duševno
  prizadete osebe, ki živi v skupnem gospodinjstvu         5 dni
– delavcu, ki mu je priznana najmanj 60%
  telesna okvara ter delavcu invalidu, ki ima
  pravico do skrajšanega delovnega časa                    5 dni
– delavcem, ki so izpolnili 50 let starosti
  (za vsako leto nad 50 let starosti 1 dan)         največ 5 dni

Število dni letnega dopusta po posameznih merilih od točke a) do točke e) se medsebojno seštevajo, vendar skupno število dni letnega dopusta ne more presegati 35 delovnih dni.

28. člen

OBLIKE MOTIVACIJE DELAVCEV

O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči poslovodni organ oziroma delodajalec.

29. člen

DISCIPLINSKI POSTOPEK

Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja oziroma delodajalec. Za organizacijo oziroma delodajalce, ki zaposlujejo do 20 delavcev, imenuje disciplinsko komisijo ustrezno združenje delodajalcev za posamezno panogo. Taka disciplinska komisija deluje kot disciplinska komisija za vse organizacije oziroma delodajalce iz posamezne panoge.
Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v organizaciji.

30. člen

KRŠITEV DELOVNE OBVEZNOSTI

Kršitve delovne obveznosti so:
– lažje kršitve delovne obveznosti,
– hujše kršitve delovne obveznosti,
– hujše kršitve delovne obveznosti, za katere se mora izreči ukrep prenehanja delovnega razmerja.
a) Lažje kršitve delovne obveznosti so:
– manjše in neponavljajoče zamujanje na delo, predčasna zapustitev dela in odhod z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
– manjša in neponavljajoča se malomarnost pri opravljanju dela, če ta za podjetje nima večjih negativnih posledic
– neprimeren odnos do sodelavcev,
– opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, vozilih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
– neupoštevanje odredb vzdrževanja reda v okviru podjetja oziroma poslovnih prostorov,
– neopravičen izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
– širjenje netočnih informacij o poslovanju podjetja,
– nepravočasna izvršitev sklepov sprejetih na organih upravljanja oziroma poslovodnega organa.
b) Hujše kršitve delovne obveznosti so:
– neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
– kršitev določb zavarovanja pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
– nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja, ne glede na to ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
– dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov upravljanja in organov nadzora v podjetju,
– dajanje netočnih podatkov, na podlagi katerih se spravi delavca v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
– prekoračitev pooblastil,
– onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
– kršitev predpisov varstva pri delu,
– večkratno neopravičeno zamujanje na delo in neopravičeni izostanek z dela, ki traja več kot en delovni dan,
– večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
– neobveščanje podjetja o sicer opravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in če za to zamudo nima opravičila,
– neopravičeno odklonitev dela pri uvedbi dela preko polnega delovnega časa,
– protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
– vsaka zloraba položaja, ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi ali ne,
– ponareditev ali uničenje listin, dajanje krivih podatkov,
– povzročitev škode v podjetju, če je to storjeno namenoma ali iz velike malomarnosti,
– povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju podjetja,
– prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v podjetje ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
– povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih podjetja,
– kršitev sklepov organov upravljanja in poslovodenja,
– ponareditev zapisnikov in sklepov organov upravljanja,
– neizpolnitev obveznosti v zvezi z gibljivim delovnim časom,
– kršitev carinskih predpisov.
c) Hujše kršitve, zaradi katerih se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja so:
– neizpolnjevanje, ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti, če je to vplivalo neposredno na potek delovnega procesa tako, da je delovni proces zaustavilo ali bistveno upočasnilo,
– nezakonito razpolaganje s sredstvi, ki ima znake kaznivega dejanja,
– nesmotrno ali neodgovorno uporabo sredstev podjetja, s čimer se povzroči škoda, ki presega celoletni povprečni osebni dohodek delavca v gospodarstvu Republike Slovenije,
– opustitev dejanj, ki jih mora opraviti poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili ali odgovornostmi v okviru svojih pooblastil pa to vpliva na poslovodenje ali pa na uresničevanje pravic delavcev,
– kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje in zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma, če je ta škoda že nastala,
– zloraba položaja ali prekoračitev danega pooblastila, če taka prekoračitev ali zloraba povzročita škodo organizaciji ali pa kršitve pravic delavcev,
– izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, ki jo določa zakon, splošni akt oziroma kolektivna pogodba ter podajanje lažnih poslovnih informacij o organizaciji, ki je dokazano s civilno tožbo,
– zloraba pravice do bolniškega dopusta, ki se kaže v tem, da delavec namenoma podaljšuje zdravljenje oziroma bolniški dopust,
– kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja, če je zaradi tega prišlo ali bi lahko prišlo do onesnaževanja okolja večje materialne škode ali ogrožanja človeških življenj,
– kršitev predpisov o obrambi in zaščiti države,
– če dejanje ali opustitev dejanja delavca bistveno vpliva na izpolnjevanje ali obveznosti drugih delavcev in s tem nastane škoda organizaciji,
– vožnja pod vplivom alkohola, mamil ali drugih narkotičnih sredstev,
– vožnja brez tahografskih vložkov ali posegi v tahograf z namenom prekrivanja dejanske vožnje,
– če delavec med trajanjem delovnega razmerja za svoj ali tuj račun opravlja dela in sklepa posle, ki sodijo v delovno področje ali dejavnost organizacije,
– če delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela,
– nekorekten odnos do strank, katerega posledica je hujše okrnjen ugled organizacije oziroma premoženjska škoda,
– kršitve, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, podjetniške kolektivne pogodbe in zakona.

31. člen

ORGAN, KI ODLOČA O PRAVICAH DELAVCEV NA DRUGI STOPNJI

O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ, določen s statutom oziroma sklepom organa upravljanja.
V organizacijah oziroma pri delodajalcih z manj kot 50 delavci sprejmejo odločitve iz prvega odstavka tega člena vsi delavci oziroma organ, določen s statutom oziroma drugim splošnim aktom.

32. člen

ODŠKODNINA

O odškodninski odgovornosti odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti delavca za hujšo kršitev delovne obveznosti.
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višino škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku.
Pavšalni znesek ne more presegati višine 6 delavčevih plač v zadnjih treh mesecih pred nastankom škode.
Na sestanek Komisije za ocenitev škode mora biti obvezno vabljen tudi predstavnik sindikata, ki pa nima statusa člana komisije.
Organ upravljanja lahko delavca oprosti delno ali v celoti dolžnosti povračila škode pod naslednjimi pogoji:
– da ima delavec slab gmoten položaj in pozitiven odnos do dela
– da je bila škoda povzročena iz malomarnosti
– da delavcu manjka do upokojitve manj kot 5 let
– da gre za invalida II. in III. stopnje invalidnosti.

33. člen

Delavcu, kateremu je nezakonito prenehalo delovno razmerje v disciplinskem postopku ali v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in je bilo to ugotovljeno s pravnomočno odločbo pristojnega sodišča, pripada odškodnina.

34. člen

DOLŽINA ODPOVEDNEGA ROKA

Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:

1. za delavce I., II. in III. skupine               – en mesec
2. za delavce IV. in V. skupine                     – dva meseca
3. za delavce VI., VII. in VIII. skupine            – tri mesece.

V času odpovednega roka ima delavec pravico do 12 ur odsotnosti z dela na mesec zaradi iskanja nove zaposlitve.
Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru s poslovodnim organom oziroma delodajalcem.

35. člen

VARSTVO PRI DELU

Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta organizacija oziroma delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu pri delu.
Organizacije oziroma delodajalci imajo predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi morajo delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati morajo delo tehničnemu napredku in spoznavanjem stroke doma in po svetu,
– zamenjati morajo nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati morajo usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se morajo z delavci oziroma njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem delavcev pri delu, so strošek organizacije oziroma delodajalca.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.

36. člen

IZOBRAŽEVANJE

Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti v izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu do:
– tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja,
razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije stroške povezane z izobraževanjem.
Določila tretjega in šestega odstavka veljajo za delavce, ki so napoteni na izobraževanje in za delavce, ki se izobražujejo v interesu organizacije oziroma delodajalca.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.
Če organizacija oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu oziroma organizaciji povrniti vse stroške izobraževanja.

37. člen

UČENCI IN ŠTUDENTI NA PRAKSI

Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrano med delom,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prevoz na delo.

38. člen

OBVEŠČANJE DELAVCEV

Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obveščati delavce o:
– večletnih in letnih planih organizacije oziroma delodajalca,
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.
O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitev, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 200 delavcev pisno, v manjših organizacijah pa ustno ali pisno.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
Za delavca, ki je zadolžen za obveščanje, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.

39. člen

POLOŽAJ DELEGATA V DELAVSKEM SVETU MEŠANEGA PODJETJA

Delegat v delavskem svetu mešanega podjetja ima glede odločanja ter pogojev za opravljanje dela v delavskem svetu enake pravice in položaj kot delegat v delavskem svetu družbenega podjetja.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za predstavnika delavcev v organu upravljanja in člane organa, ki predstavlja delavce.

40. člen

POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA

Organiziranje in delovanje sindikatov v organizaciji ali delodajalcu je svobodno in neodvisno ter ga ni mogoče omejevati z odločitvami organov. V skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v organizaciji oziroma pri delodajalcu dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
Za korektno in dosledno izvajanje prej omenjenih pravic in dolžnosti so jim vodstvo ter strokovne službe dolžne zagotoviti podatke o vseh vprašanjih o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in, ki se nanašajo na socialnoekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in iz delovnega razmerja.
Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov, ki obravnavajo vprašanja iz drugega odstavka tega člena in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
Vabila se sindikatom izročajo najmanj osem dni pred sejo. Kadar se sklicuje izredna seja je rok za vročitev vabila lahko tudi krajši.
Organizacija oziroma delodajalec se zavezuje, da bodo pristojni organi obravnavali pobude sindikata v zvezi z:
– ustrezno razporeditvijo delovnega časa delavcev, ki imajo zaradi neugodnih prometnih zvez težave s prevozom na delo ter delavcev, ki si ne morejo zagotoviti ustreznega varstva otrok
– z omogočanjem lažjega dela starejšim in bolnim delavcem itd.
Pred sprejemom dokončne odločitve o vprašanjih, o katerih morajo biti v skladu s to pogodbo obveščeni sindikati, morajo pristojni organi obravnavati mnenja in predloge sindikata in se do njih opredeliti ter svojo opredelitev v pisni obliki sporočiti sindikatom (zapisnik ali dopis) ter v primeru, da se predloge sindikata ne upošteva, navesti razloge.
Opustitev zahteve ali obravnave posredovanega mnenja sindikata pred sprejemom odločitve se šteje za bistveno kršitev pravil postopka.
Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovnopravno imuniteto.
Odločitev pooblaščenega delavca ali organa organizacije, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežke delavcev ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je osem dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na organizaciji oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikalne organizacije začeti disciplinskega postopka ali mu znižati osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na organizaciji oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v organizaciji.
Delovnopravna imuniteta iz tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
Po določbah 35. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja ima sindikalni zaupnik, ki opravlja svojo funkcijo profesionalno v organizaciji oziroma v organih sindikata izven organizacije pravico, da se v 30 dneh po prenehanju funkcije, ki jo je opravljal vrne v organizacijo na delovno mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica.
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu organiziranem v organizaciji oziroma pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v organizacijo na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;
– strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično administrativno delo ipd.)
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanja članarine sindikatom za člane sindikata.
Podrobnosti uredita organizacija oziroma delodajalec in sindikati s pogodbo.
Za delo sindikatov mora biti sindikalnim zaupnikom zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno za opravljanje sindikalnih nalog in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven organizacije oziroma delodajalca.
V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalne centrale in v organih sindikata dejavnosti.
O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in direktor. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Če je v organizaciji oziroma pri delodajalcu organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur razdeli med rezprezentativne sindikate v sorazmerju s številom članov,
– 5 plačanih delovnih dni za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prejšnje alinee.
Za izrabo določenih ur za sindikalno delo se sindikat in delodajalec dogovorita o vodenju dvojnega dnevnika porabljenih ur. V dnevnika se sprotno vodi evidenca z datumi, količino in vrsto porabljenih sindikalnih ur. Dnevnika podpisujeta obe stranki istočasno.
Število sindikalnih zaupnikov v podjetju je praviloma enako številu dislociranih obratov in posameznih samostojnih spojenih procesnih enot, ki se ga poveča še za število predsednika sindikata in profesionalnih sindikalnih delavcev v podjetju.
Za sklic članskih sestankov in sestankov organov sindikata med delovnim časom mora predsednik sindikata oziroma pooblaščeni sindikalni zaupnik pridobiti soglasje poslovodnega organa oziroma od njega pooblaščenega delavca.
Profesionalnemu sindikalnemu zaupniku pripada plača v višini, kot jo je prejemal pred pričetkom opravljanja te funkcije.
Sindikat v podjetju uporablja za organiziranje in vodenje stavke določila zakona o stavkah in sindikalna stavkovna pravila.

41. člen

SPLOŠNE DOLOČBE O PLAČAH IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKIH

Določila in zneski iz te kolektivne pogodbe so obvezni minimalni standardi za delavce iz dejavnosti cestnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji.
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, so v bruto zneskih, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske.
Pri uveljavljanju materialnih pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjene z vpisom v delovno knjižico, razen dokupljene, beneficirane in posebne zavarovalne dobe.
Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačujejo v denarni obliki.
Delavcem, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, pripadajo drugi osebni prejemki (stroški prevoza na delo in regres za prehrano) v enakem znesku kot delavcem, ki so zaposleni s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
Delavcem iz predhodnega odstavka pripada plača le v obsegu, odvisnem od dolžine delovnega časa, prispevka k delu in rezultatov dela.
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan pisno seznaniti sindikate v organizaciji oziroma pri delodajalcu z metodo za vrednotenje delovnih mest. Poslovodstvo oziroma delodajalec je dolžan obravnavati mnenje sindikatov v organizaciji oziroma pri delodajalcu glede metode za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno opredeliti.
Plače delavcev so odvisne od:
1. osnove plače;
2. delovne uspešnosti pri opravljanju dela;
3. dodatkov;
4. dobička podjetja (plača iz dobička);
5. drugih elementov, določenih v tej kolektivni pogodbi oziroma v splošnih aktih podjetja.
Delavcem morajo biti zagotovljene osnovne plače ter dodatki in nadomestila plače, in sicer najmanj v višini, ki jo določa ta kolektivna pogodba.
Osnovne plače po tej kolektivni pogodbi so javne. Javna so tudi merila za izračun drugih delov plač. Dejanska izplačila plač za posamezne delavce so zaupna.
Sindikalni zaupnik ima pravico do vpogleda v podatke vseh izplačanih plač v podjetju, pri čemer zanj velja načelo zaščite osebnih podatkov.

42. člen

PLAČE

Znesek osnovne plače v tolarjih določita organizacija oziroma delodajalec in delavec v pogodbi o zaposlitvi. Osnovna plača delavca, določena v pogodbi o zaposlitvi za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate (po vnaprej določenih kriterijih) in normalne delovne pogoje ne sme biti nižja od izhodiščne plače, ki je določena v tej kolektivni pogodbi za tarifni razred, v katerega je razvrščeno delo oziroma delovno mesto, ki ga delavec opravlja.
S predvidenimi delovnimi rezultati so mišljeni rezultati dela, ki jih mora doseči posamezen delavec v določenem obdobju glede na vnaprej določene kriterije (normative).
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta.
Razvrščanje del oziroma delovnih mest v posamezne tarifne razrede (skupine, podskupine) po tej pogodbi opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba. Podjetje lahko določi v posameznem tarifnem razredu več podskupin.
V tarifni prilogi so določene izhodiščne bruto plače za posamezne razrede v tolarjih.
Temeljno merilo razvrščanja tipičnih del oziroma poklicev je strokovna izobrazba, ki se zahteva za opravljanje posameznih del. V primeru spora se uporabi veljavni šifrant poklicev.
V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali postopek pred arbitražo.

43. člen

PLAČE NA PODLAGI DELOVNE USPEŠNOSTI

Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Delovna uspešnost se meri oziroma ocenjuje za posameznika ali skupinsko, po vnaprej določenih merilih, ki so delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.

44. člen

DODATKI

Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna osnovna urna postavka.
(1) Dodatek za težje delovne pogoje
Kadar delavec opravlja delo v posebno neugodnih pogojih ali je izpostavljen posebnim nevarnostim, mu pripada dodatek v višini do 15 %.
(2) Dodatek za delovni čas, ki je za delavca manj ugoden

– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni,
kadar se delovni proces izvaja v drugi in tretji
izmeni oziroma v turnusu popoldan in ponoči                 10 %
– za delo v deljenem delovnem času za
prekinitev dela več kot eno uro                             15 %
– za nočno delo                                             35 %
– za delo preko polnega delovnega časa                      35 %
– za delo v nedeljo in dela proste dneve po
zakonu                                                      50 %

Če organizacija uvede t.i. “evropski delovni čas”, delavcu ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času.
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo za dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
(3) Dodatek za delovno dobo
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(4) Dodatek za stalnost
Za stalnost v organizaciji pripada delavcu dodatek, in sicer po petih letih zaposlitve za vsako leto zaposlitve v organizaciji 0,2 % od osnovne plače delavca.

45. člen

NADOMESTILO PLAČE ZA ČAS ODSOTNOSTI Z DELA

Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni
– poklicne bolezni in nesreče pri delu
– na dela prost dan po zakonu
– letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 24. člena te pogodbe
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu organizacije oziroma delodajalca
– obvezne zdravniške preglede
– preventivno zdravstveno varstvo z napotilom podjetja
– iskanje nove zaposlitve med odpovednim rokom.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve in pete alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo: do 5 dni odsotnosti 80 %, od 5 do 30 dni 85 %, nad 30 dni 90 % osnove.
Osnova za izračun nadomestila je povprečna mesečna plača delavca v preteklih treh mesecih oziroma delavčeva plača v preteklem mesecu za polni delovni čas, če je za delavca to bolj ugodno. V osnovo za izračun nadomestila se ne vštevajo plače iz nadur in dobička.
V primeru iz pete alinee pripada delavcu nadomestilo plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo in stalnost.

46. člen

NADOMESTILO PLAČ ZA ČAS ČAKANJA VOZNEGA OSEBJA IZVEN KRAJA BIVANJA

Voznemu osebju pripada nadomestilo plače, kadar čaka izven kraja bivanja na dokončanje delovne naloge. Čas nočnega počitka od 20. do 5. ure naslednjega dne se ne všteva v čas čakanja.
Nadomestilo znaša 30 % osnovne urne postavke delavca.

47. člen

NADOMESTILO PLAČE ZA ČAS STAVKE

Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70 % osnovne plače povečane za dodatek za delovno dobo in stalnost, za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– da je stavka organizirana z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti
– da kršitev kolektivne pogodbe ugotovi organ, ki je pristojen za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti.
Nadomestilo se izplača v breme organizacije oziroma delodajalca.

48. člen

NADOMESTILO PLAČE ZAČASNIH PRESEŽKOV DELAVCEV

Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo in stalnost.

49. člen

NADOMESTILO PLAČE TRAJNIH PRESEŽKOV DELAVCEV IN ODPRAVNINA

Delavcem, katerim ni mogoče trajno zagotoviti dela v organizaciji oziroma pri delodajalcu, v času šestmesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 80 % povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred nastankom dejstva, oziroma višina nadomestila plače določene v 41. členu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, če je to za delavca ugodnejše.
Če v sporazumu z delavcem preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega odpovednega roka, mu je podjetje dolžno izplačati celotni znesek bruto nadomestila.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan izplačati delavcu, ki je zaposlen v podjetju od 2 do 10 let odpravino v višini 60%, delavcu nad 10 let pa odpravnino v višini 80% povprečne mesečne plače delavcev, ki opravljajo enako delo oziroma delavčeve plače, če je to zanj ugodnejše, za vsako leto zaposlitve v podjetju.
Organizacija ni dolžna izplačati odpravnine, če delavcu zagotovi ustrezno zaposlitev za nedoločen čas drugi organizaciji oziroma delodajalcu. Kolikor organizacija oziroma delodajalec dokupi delovno dobo, se eventualna razlika do pripadajoče odpravnine izplača.

50. člen

DEL PLAČE IZ NASLOVA USPEŠNOSTI POSLOVANJA

Če je izkazan dobiček, se skladno z akti organizacije oziroma delodajalca in v naprej opredeljeni merili ustrezen del dobička razdeli med delavce.
Pravico do sorazmernega dela udeležbe pri delitvi dobička imajo tudi delavci, katerim je med letom prenehalo delovno razmerje.
Izplačilo dobička se opravi v roku 30 dni po oddaji zaključnega računa.
Del plače iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic, obveznic ali drugih vrednostnih papirjev. Odločitev o obliki izplačila mora biti določena s sklepom o delitvi dobička.
V družbenem podjetju se delavcem izplača udeležba na dobičku samo v okviru višine čistega dobička, ki presega 5 % poslovnega sklada. Pri tem se upošteva povprečno stanje poslovnega sklada v poslovnem letu.
V mešanem podjetju velja za udeležbo delavcev v dobičku, ki pripada delu družbenega kapitala enaka omejitev kot v petem odstavku. Iz dobička, ki pripada preostalemu delu poslovnega sklada, pripada delavcem najmanj 3 % ustvarjenega čistega dobička.
Od dobička, namenjenega za delitev delavcem, se 80 % razdeli delavcem sorazmerno izplačanim plačam delavcev, 20 % dobička pa po merilih, ki jih vnaprej določi poslovodni organ.
Ne glede na določbe tega člena se v procesu lastninjenja upošteva delež delavcev, izračunan na podlagi razlike med obračunano plačo, upoštevaje rast cen življenjskih potrebščin ter eskalacijsko lestvico iz tarifne priloge te pogodbe.

51. člen

OBRAČUN PLAČE

Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske davkov in prispevkov,
– neto plača,
– druge osebne prejemke,
– odtegljaje od plače.
Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.

52. člen

DRUGI OSEBNI PREJEMKI

1. Regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca meseca junija. Višina regresa je določena v tarifni prilogi.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
2. Jubilejne nagrade
Delavcu pripada jubilejna nagrada:
– za 10 let delovne dobe 50 %
– za 20 let delovne dobe 75 %
– za 30 let delovne dobe 100 %
povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prejšnjega odstavka.
3. Odpravnina ob upokojitvi
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini znanih treh povprečnih mesečnih neto plač v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih neto plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določilom prvega odstavka točka 3. tega člena pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača najožjemu družinskemu članu.
Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je organizacija oziroma delodajalec zanj financiral dokup delovne dobe. Delavec je upravičen do plačila razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
4. Solidarnostne pomoči
V primeru smrti delavca oziroma njegovega ožjega družinskega člana, če ga je delavec vzdrževal, delavcu oziroma njegovi družini pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne neto plače v gospodarstvu za pretekle tri mesece.
Delavcu oziroma njegovi družini s slabšim socialno ekonomskim položajem pripada solidarnostna pomoč v višini povprečne mesečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
– II. kategorija invalidnosti oziroma najmanj 70 % telesna okvara delavca
– več kot tri mesece nepretrgoma trajajoča odsotnost delavca z dela zaradi bolezni.
Za slabši socialnoekonomski položaj se šteje, če povprečni neto dohodek na družinskega člana za zadnje tri mesece ne presega zajamčene neto plače, veljavne v teh treh mesecih.
Za dohodek družine se štejejo vsi dohodki družine (plača, štipendija, otroški dodatek, preživnina, katastrski dohodek itd.)
Kot družinski člani se štejejo ožji družinski člani, to je zakonec ter otroci ter starši delavca, če živijo z delavcem v skupnem gospodinjstvu.
Do solidarnostne pomoči iz drugega odstavka tega člena je delavec upravičen največ dvakrat letno.
Solidarnostna pomoč se izplača tudi v primeru prizadetosti zaradi elementarne nesreče oziroma požara. Višina te solidarnostne pomoči je odvisna od stopnje prizadetosti delavca in njegove družine zaradi elementarne nesreče ali požara.
Solidarnostna pomoč po predhodnih odstavkih tega člena se izplača iz sredstev podjetja na osnovi sklepa sindikatov podjetja in ob predhodnem mnenju socialne službe podjetja.

53. člen

POVRAČILA STROŠKOV V ZVEZI Z DELOM

1. Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom je naveden v tarifni prilogi.
2. Prevoz na delo
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini stroškov prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi (avtobus, vlak).
V primerih, ko ni možnosti uporabe javnega prevoznega sredstva pripada delavcu povračilo stroškov v višini 10 % od cene super bencina za prevoženi km.
3. Službena potovanja
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
Delavcu se v primeru službenega potovanja v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu z veljavnimi predpisi.

54. člen

INOVACIJE

Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3 % letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in organizacijo oziroma delodajalcem.

55. člen

PRIPRAVNIKI IN UČENCI NA PRAKSI

Delavcu - pripravniku pripadajo plača in drugi osebni prejemki v višini 70 % izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas in predviden delovni rezultat obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15 % povprečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Učenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
Učenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.

56. člen

PLAČE SINDIKALNIH ZAUPNIKOV

Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja funkcije.
Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV

57. člen

POZITIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST

Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.

58. člen

NEGATIVNA IZVEDBENA DOLŽNOST

Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.

59. člen

SKLENITEV, SPREMEMBA IN DOPOLNITEV KOLEKTIVNE POGODBE

Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka-predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.

60. člen

REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV

Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.

61. člen

SESTAVA KOMISIJE ZA POMIRJEVANJE

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjevanje.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.

62. člen

ZAČETEK POSTOPKA

Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.

63. člen

UČINKI POMIRJEVANJA

Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pismeno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.

64. člen

ORGAN ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE

Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana pa imenujeta sporazumno.

65. člen

POSLEDICE KRŠITVE PRAVIC IN DOLŽNOSTI STRANK

Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pismeno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.

66. člen

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Določbe 31., 38., 39. člena se uporabljajo, dokler ne bodo izpolnjeni pogoji za uporabo zakona, ki bo urejal soupravljanje delavcev.
Določbe 50. člena, peti, šesti in sedmi odstavek se uporabljajo, dokler ne bo zaključen postopek lastninjenja.

67. člen

Z dnem, ko prične veljati ta pogodba, preneha veljati kolektivna pogodba za cestni potniški promet, objavljena v Uradnem listu RS, št. 23, dne 8. 11. 1991 in vpisana v register kolektivnih pogodb pri Ministrstvu za delo, dne 23. 9. 1991 pod zap. št. 19 in št. vpisa 141-24/91.

Ljubljana, dne 20. decembra 1994.

Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 30 januarja 1995, pod zap. št. 55 in št. spisa 121-03-001/95-02.

Podpisniki:
Gospodarska zbornica Slovenije
Sekcija za cestni potniški
promet
Predsednik odbora
Mirko Majhenič l. r.
Sindikat
delavcev prometa
in zvez Slovenije pri ZSSS
Predsednik
Jože Gaube l. r.
Sindikat
avtobusnega prometa
in komunalnih dejavnosti
Slovenije
Predsednik
Albin Močnik l. r.
Združenje delodajalcev
Slovenije
Sekcija prometa in zvez
Predsednik
Jože Kranjc l. r.
Sindikat
cestnega prometa
Slovenije
Predsednik
Zoran Alijevič l. r.
Konfederacija sindikatov 90
Slovenije
Sekretar dejavnosti
Peter Majcen l. r.

                            TARIFNA PRILOGA
        h kolektivni pogodbi za cestni potniški promet za leto
                                 1994

1. Izhodiščne plače za mesec oktober 1994 so po posameznih tarifnih
razredih naslednje:

---------------------------------------------------------------------------
    Tarifni razred                      Izhodiščna bruto plača v
                                        SIT za polni delovni čas
---------------------------------------------------------------------------
    I.                                                    38.766
---------------------------------------------------------------------------
    II.                                                   42.255 
    - mazalec, pralec, priučeni vulkanizer   
garderober na AP Ljubljana                                           42.255
    - sprevodnik                                                     42.614
---------------------------------------------------------------------------
    III.                                                  46.903 
    - administrativni manipulant                                     46.903
    - pomožni mehanik, električar, klepar,   
avtoličar                                                            47.335
    - voznik taxi vozila                                             48.125
---------------------------------------------------------------------------
    IV.                                                   53.000 
    - blagajnik                                                      53.000
    - KV vzdrževalci vozil                                           58.194
    - voznik avtobusa                                                59.166
---------------------------------------------------------------------------
    V.                                                    59.360 
    - informator na AP Ljubljana                                     59.360
    - prometnik, prometni kontrolor                                  65.219
    - razporednik, specialist vzdrževalnih del                       68.597
---------------------------------------------------------------------------
    VI.                                                   77.762 
---------------------------------------------------------------------------
    VII.                                                 105.756 
---------------------------------------------------------------------------
    VIII.                                                130.080 
---------------------------------------------------------------------------

Osnovne plače zaposlenih pri organizacijah oziroma delodajalcih se lahko
znižajo na nivo, ki je 10 % nižji od izhodiščnih plač po splošni kolektivni
pogodbi za gospodarstvo v naslednjih primerih:
- če se v podjetju izvaja sprejeti sanacijski program,
- če bi izplačilo po tej kolektivni pogodbi povzročilo izgubo,
- če ekonomski razlogi v podjetju ne omogočajo izplačil po tej pogodbi,
- če je v obračunu tekočega obdobja izkazana izguba.
Potreben procent znižanja osnovnih plač zaposlenih se opredeli s socialnim
sporazumom med poslovodnim organom in predstavnikom sindikatov.
2. Izhodiščne plače se povečajo vsake tri mesece za naslednje trimesečje
glede na rast drobnoprodajnih cen po naslednji eskalacijski lestvici:

---------------------------------------------------------------------------
    Rast cen                              Faktor rasti izhodiščnih plač
---------------------------------------------------------------------------
do 3 %                                 0
nad 3 % do 5 %                       0,7 - za vsak odstotek razlike nad 3 %
nad 5 % do 8 %                       0,8 - za vsak odstotek razlike nad 5 %
nad 8 %                              0,9 - za vsak odstotek razlike nad 8 %
---------------------------------------------------------------------------

Metodologija izračuna možnega povečanja plač je enaka kot v tarifni prilogi
k splošni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994.
3. Regres za letni dopust za leto 1994 znaša v bruto znesku 60 % zadnjega
znanega statističnega podatka o povprečni bruto mesečni plači v
gospodarstvu Republike Slovenije. Izjemoma je mogoče izplačati regres za
letni dopust v znesku nad 60 % do 80 % zadnjega znanega statističnega
podatka o povprečni bruto mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije
pod pogojem, da podjetje izkazuje dobiček po zadnji bilanci. Regres za
zaposlene, katerih osnovna plača je nižja od povprečja v gospodarstvu, je
lahko višji, vendar ne sme preseči 100 % povprečne mesečne plače v
gospodarstvu Republike Slovenije.
Če se regres izplača v več delih, se od nove osnove lahko računa le
neizplačani del.
4. Povračilo stroškov prehrane med delom za mesec oktober 1994 znaša 6.272
SIT in se povečuje skladno z eskalacijsko klavzulo iz 2. točke.
5. Povračila stroškov za službeno potovanje znašajo:

                                                            za oktober 1994
                                                            ---------------
    a) dnevnice 
    - cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 
24 ur odsotnosti)                                                3.032
    - polovična dnevnica (nad 8 ur do 12 ur 
odsotnosti)                                                      1.463
    - znižana dnevnica (6 do 8 ur odsotnosti, 
če se potovanje konča dve uri po njem)                           1.045
    b) kilometrina (30 % cene super bencina)                     22.00
    c) stroški za prenočišče se izplačujejo 
po predloženem računu, skladno s potnim 
nalogom. Če na nalogu ni drugače določeno 
in če delavec ne predloži računa, ima 
pravico do povračila stroškov v višini                           1.045

Zneski povračil stroškov po tej točki se povečujejo skladno z rastjo
drobnoprodajnih cen po eskalacijski lestvici iz 3. točke. Višina
kilometrine se valorizira skladno z rastjo cene super bencina.

                                                                    PRILOGA

         OPIS ZAHTEVNOSTNIH SKUPIN PO TARIFNIH RAZREDIH

    Prvi tarifni razred
    Delo je preprosto in pogosto ponavljajoče. Opravlja se z enostavnim
delovnim orodjem ali brez njega. Dela se priučijo v zelo kratkem času ali v
nekaj dneh. Sem spadajo tudi najbolj preprosta administrativna opravila.
    Tej skupini praviloma ustreza I. stopnja strokovne izobrazbe
(nekvalificirani, pomožni delavci).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    - pomožni delavec,
    - čistilec,
    - skladiščno-transportni delavec,
    - kurir.
    Drugi tarifni razred
    Delo je manj zahtevno, pogosto se ponavlja, opravlja se brez ali s
preprostim delovnim orodjem. Ta skupina vključuje tudi zahtevnejša dela pri
strojih. Delavci dobijo pisna ali ustna navodila. Odgovornost za delo je
nekoliko večja v primerjavi s prvo skupino.
     Tej skupini praviloma ustreza II. stopnja strokovne izobrazbe
(polkvalificirani ali priučeni delavci oziroma delavci ožje usmerjenih
specializiranih poklicev).
     Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
     - pralec,
     - mazalec,
     - sprevodnik,
     - priučeni vulkanizer,
     - garderober na avtobusni postaji.
     Tretji tarifni razred
     Delo je srednje zahtevno, ponavljajoče, lahko tudi že raznovrstno.
Opravlja se z različnim orodjem, enostavnimi stroji in napravami ali tudi
brez. Na bolj zahtevnih strojih in napravah so dela ponavljajoča. Sem
spadajo tudi manj zahtevna ponavljajoča administrativna dela.
     Tej skupini praviloma ustreza III. stopnja strokovne izobrazbe
(kvalificirani delavci s končano dvoletno poklicno šolo oziroma  delavci s
poklici širokega profila).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    - administrativni manipulant,
    - voznik taksi vozila,
    - pomožni mehanik, električar, klepar, avtoličar itd.
    Četrti tarifni razred
    Delo je izvedbene narave, zahtevno, raznovrstno, določena opravila
imajo že značaj bolj zahtevnih opravil. Uporablja se različno orodje, dela
pri strojih in napravah so zahtevna. Sem spadajo tudi srednje zahtevna
adminstrativna dela in podobna dela ter manj zahtevna opravila pri pripravi
in spremljanju delovnih procesov.
    Tej skupini ustreza IV. stopnja strokovne izobrazbe (kvalificirani
delavci s končano triletno šolo oziroma poklici specialistov).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    - blagajnik,
    - KV vzdrževalci vozil,
    - voznik avtobusa.
    Peti tarifni razred
    Delo je zahtevno in raznovrstno. Opravlja se na visoko mehaniziranih in
avtomatiziranih strojih in delovnih napravah. V to skupino spadajo še
opravila v zvezi s:
    - priprava, spremljanje in analitično preučevanje delovnega procesa
    - razporejanje, nadziranje in svetovanje in
    - vodenje manjših skupin oziroma enot.
    Tej skupini ustreza praviloma V. stopnja strokovne izobrazbe (delavci s
srednjo strokovno izobrazbo oziroma delavci s poklici tehnikov oziroma njim
podobni poklici).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici:
    - specialist vzdrževalnih del,
    - razporednik,
    - informator na avtobusni postaji,
    - disponent,
    - prometni kontrolor, prometnik,
    - ekonomski tehnik za računovodstvo, knjigovodstvo in ostala področja.
    Šesti tarifni razred
    Delo ja zelo zahtevno, kreativno in zelo raznovrstno. Vključuje
zahtevna in  bolj zahtevna opravila pri pripravi, spremljanju in
analitičnemu preučevanju delovnega in poslovnega procesa, zahtevna in zelo
zahtevna dela, ki so potrebna za organizacijsko in operativno vodenje
delovnih enot z obsežnejšimi in zahtevnejšimi delovnimi in poslovnimi
procesi.
    Tej skupini ustreza praviloma VI. stopnja strokovne izobrazbe (delavci
z višjo strokovno izobrazbo oziroma delavci s poklici: inženirji,
ekonomisti in njim podobni poklici).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici oziroma
področja dela:
    - komercialist,
    - vodje večjih skupin oziroma enot,
    - zelo zahtevna dela v računovodstvu, knjigovodstvu ter ostalih
službah.
    Sedmi tarifni razred
    Visoko zahtevna kreativna dela pri pripravi, spremljanju in analitičnem
preučevanju delovnega in poslovnega procesa, proučevanje in raziskovanje
novih tržišč, sodobnih tehnologij, uvajanje sodobnih metod, visoko zahtevna
poslovna in podobna opravila potrebna za organizacijsko in operativno
vodenje.
    Tej skupini ustreza VII. stopnja strokovne izobrazbe (delavci z visoko
strokovno izobrazbo oziroma delavci s poklici dipl. inženir, dipl. ek. in
njim podobni poklici).
    Najpogosteje se v tej skupini pojavljajo naslednji poklici oziroma 
delovna področja:
    - samostojni komercialist,
    - vodje zelo zahtevnih področij.
    Osmi tarifni razred
    Izjemno zahtevna, visoko kreativna opravila z inovacijskimi in
inventivnimi nalogami na področju delovnih in poslovnih procesov podjetja.
    V to skupino so razvrščeni magistri ter delavci z visoko izobrazbo in
opravljeno specializacijo.

                                                                         PRILOGA

                KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE TRAJNIH
                       PRESEŽKOV DELAVCEV

    1. Delovna uspešnost:
    Pri tem kriteriju se ocenjuje količina in kvaliteta opravljenega dela,
gospodarnost pri delu, intenzivnost dela itd. Obdobje, za katerega se ocenjuje
delovna uspešnost, ne sme biti krajše od treh mesecev. O ocenjevanju delovne
uspešnosti, ki se bo upoštevala za ugotavljanje presežkov, morajo biti delavci
obveščeni pred uvedbo tega ocenjevanja.
    Delovna uspešnost se ocenjuje na osnovi naslednjih kriterijev:
    a) Količina opravljenega dela:
    Pri tem kriteriju se ocenjuje količina dela, ki ga delavec opravi v rednem
delovnem času:

--------------------------------------------------------------------------------
    Opis                                                                 Število
                                                                            točk
--------------------------------------------------------------------------------
    Delavec je izredno učinkovit - stalno opravlja 
zelo veliko količino dela                                                    + 2
    Delavec je zelo učinkovit - pogosto opravlja 
nadpovprečno količino dela                                                   + 1
    Delavec opravlja predvideno (normalno) količino 
dela                                                                           0
    Delavec je podpovprečno učinkovit - opravlja le 
najnujnejše delo                                                             - 1
    Delavec naredi zelo malo; delu se rad izogiba 
oziroma  večkrat opusti tudi najnujnejša opravila                            - 1

    b) kvaliteta dela:
    Pri tem kriteriju se ocenjuje kvaliteto opravljenega dela, upoštevanje rokov
in potreben nadzor pri opravljanju dela.

--------------------------------------------------------------------------------
    Opis                                                                 Število
                                                                            točk
--------------------------------------------------------------------------------
    Delavec stalno opravlja delo zelo kvalitetno 
in v postavljenih rokih                                                      + 2
    Delavec opravlja delo kvalitetno in vestno, 
tudi brez kontrole in brez posebnega usmerjanja; 
napake, nepravilnosti oziroma zamude pri delu so 
redke                                                                        + 1
    Delavec opravlja delo s predvideno kvaliteto; 
napake pri delu oziroma zamude so le občasne;
potrebna je normalna kontrola in običajna navodila                             0
    Delavec opravlja delo s še zadovoljivo kvaliteto, 
vendar je včasih nepazljiv, zamuja roke oziroma ne 
upošteva navodil v celoti; potrebna je večkratna 
kontrola in obrazložitev                                                     - 1
    Delavec opravlja delo zelo nekvalitetno, pogosto 
je nepazljiv oziroma ne upošteva navodil oziroma
rokov; napake in pomanjkljivosti pri delu so pogoste                         - 2

    c) Gospodarnost pri delu:
    Pri tem kriteriju se ocenjuje gospodarnost in racionalnost pri opravljenem
delu.

--------------------------------------------------------------------------------
    Opis                                                                 Število
                                                                            točk
--------------------------------------------------------------------------------
    Delavec je pri delu zelo gospodaren in raciona-
len - stalno porablja manj materiala od normalne
oziroma predvidene porabe oziroma delo
organizira tako, da so stroški čim manjši                                    + 1
    Delavec opravlja delo z normalno oziroma
predvideno porabo materiala oziroma s predvidenimi
stroški                                                                        0
Delavec opravlja delo zelo negospodarno in 
neracionalno - povzroča dodatne stroške oziroma
porablja nadpovprečno veliko materiala                                       - 1
--------------------------------------------------------------------------------

    Pri ocenjevanju delovne uspešnosti je potrebno upoštevati, da je manjše
število delavcev (največ 10 %) nadpovprečno od povprečno uspešnih.
    Oceno delovne uspešnosti za posameznega delavca predstavlja seštevek ocen,
ki jih je delavec prejel pri posameznem kriteriju.
    Strokovna izobrazba:
    Pri tem kriteriju se upošteva ustreznost stopnje in smeri strokovne
izobrazbe brez funkcionalnih znanj, ki se zahtevajo za opravljanje dela na
delovnih mestih, na katere so razporejeni. Ustreznost strokovne izobrazbe se
ugotavlja na osnovi naslednjih kriterijev:

--------------------------------------------------------------------------------
    Opis                                                                 Število
                                                                            točk
--------------------------------------------------------------------------------
    Delavec ima enako ali višjo stopnjo in enako
smer strokovne izobrazbe, kakor se zahteva za oprav-
ljanje dela, na katerega je razporejen, in vsa zahtevana 
funkcionalna znanja                                                          + 1
    Delavec ima enako ali višjo stopnjo strokovne 
izobrazbe, kakor se zahteva pri opravljanju dela, 
na katerega je razporejen, vendar drugo smer izo-
brazbe oziroma  mu manjka eno od zahtevanih
funkcionalnih znanj                                                            0
    Delavec ima eno stopnjo nižjo strokovno
izobrazbo od zahtevane oziroma mu manjkata dve
 ali več zahtevanih funkcionalnih znanj                                      - 1
    Delavec ima za dve ali več stopenj nižjo
strokovno izobrazbo od zahtevane                                             - 2

    Delovna doba
    Pri tem kriteriju se upošteva dolžina skupne delovne dobe, ki jo imajo
posamezni delavci. Za skupno delovno dobo se upošteva pokojninska doba, dosežena
na dan 31. 12. preteklega leta. Število točk se določi po naslednji tabeli:

--------------------------------------------------------------------------------
    Opis                                                                 Število
                                                                            točk
--------------------------------------------------------------------------------
    Nad 20 let skupne pokojninske dobe                                       + 2


    Od 10 do 20 let skupne pokojninske dobe                                  + 1
    Do 10 let skupne pokojninske dobe                                          0
--------------------------------------------------------------------------------

    4. Zdravstveno stanje delavca:
    Pri tem kriteriju se upošteva zdravstveno stanje delavcev, ugotovljeno na
podlagi verodostojnih zdravstvenih spričeval iz naslednje tabele:

--------------------------------------------------------------------------------
    Opis                                                                 Število
                                                                            točk
--------------------------------------------------------------------------------
    Invalidnost, ki je posledica poškodbe pri delu 
ali poklicne bolezni, če znaša telesna okvara 
najmanj 30 %                                                                 + 3
    Invalidnost, ki je posledica bolezni ali poškodbe 
izven dela, če znaša telesna okvara najmanj 50 %                             + 2
    Telesna okvara, ki jo je imel delavec pred
sprejemom v delovno razmerje, če se takšna
telesna okvara poslabša med trajanjem delovnega
razmerja                                                                     + 1
--------------------------------------------------------------------------------

    5. Socialne razmere: Pri tem kriteriju se upoštevajo socialne razmere
delavca in njegove družine, in sicer število nepreskrbljenih otrok, zaposlenost
zakonca, opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic, opravljanje
kmetijske dejavnosti in družbeništvo v zasebih oziroma mešanih podjetjih.
    Število točk se določi po naslednji tabeli:

--------------------------------------------------------------------------------
    Opis                                                                 Število
                                                                            točk
--------------------------------------------------------------------------------
    Trije ali več nepreskrbljenih otrok                                      + 3
    Dva nepreskrbljena otroka                                                + 2
    En nepreskrbljen otrok                                                   + 1
    Samohranilec                                                             + 2
    Nezaposlen zakonec                                                       + 2
    Opravljanje kmetijske dejavnosti                                         - 1
    Družbeništvo v zasebnih oziroma mešanih
podjetjih                                                                    - 1
    Pretežno lastništvo zasebnega oziroma mešanega
podjetja                                                                     - 2
    Opravljanje obrtne dejavnosti kot postranski
poklic oziroma  popoldanska obrt                                             - 2
--------------------------------------------------------------------------------

    Za nepreskrbljene otroke se štejejo otroci, ki živijo z delavcem v skupnem
gospodinjstvu in nimajo lastnih sredstev za preživljanje.
    Pri določanju delavcev, ki bodo presežek in pri izbiri ukrepov, se upošteva
seštevek ocen, dobljen z upoštevanjem vseh navedenih kriterijev. Kot presežek se
najprej opredelijo delavci z manjšim številom točk.

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti