Na podlagi 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86) ter 13. člena statuta občine Šmarje pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93 in 66/93) je Skupščina občine Šmarje pri Jelšah na 30. seji dne 7. 12. 1994 sprejela

S tem odlokom se določijo območja varstvenih pasov vodnih virov na območju občine Šmarje pri Jelšah ter ukrepi za zavarovanje kakovosti in količine pitne vode teh zajetij.

Meje varstvenih pasov so določene na podlagi strokovnih podlag hidrogeoloških raziskav in so vrisane v prostorskih katastrskih načrtih 1:5000, ki so na vpogled pri Sekretariatu za urejanje prostora in varstvo okolja. Seznam parcelnih številk in kartografsko gradivo iz strokovnih podlag je sestavni del tega odloka.

Varstvena območja vodnih virov so razdeljena na:
1. najožji varstveni pas z najstrožjimi varstvenimi ukrepi – Cona 1
2. ožji varstveni pas s strogimi varstvenimi ukrepi – Cona 2
3. širši varstveni pas z blagim režimom varovanja – Cona 3

Odlok določa varstvene pasove naslednjih vodnih virov:

-----------------------------------------------------------
Oznaka vira          Naziv zajetja – vrtine, najbližji kraj
-----------------------------------------------------------
Š20-2                V2G, Gabernik
Š20-3                G4,V1G, Gabernik
Š20-4                Gabernik
Š27-1                Sp. Ponkvica
Š28-1                Sotensko
Š28-2                Sotensko
Š28-3                Sotensko
Š28-4                Sotensko
Š28-5                Sotensko
Š29-1                Bobovo
Š29-2                Bobovo
Š29-3                Preloge
Š29-4                Preloge
R11-1                D-1, Drevenik
R12-1                Zg. Negonje
R12-2                Cerovec
R12-3                Cerovec
R13-1                Stojno Selo
R16-1                Donačka gora
R28-1                Dobovec
R28-2                Dobovec
KO9-1                VT-2, Tinsko
KO9-2                VT-3, Tinsko
KO10-1               Sodna vas
KO20-1               OL-1, Olimje
KO28-1               L-1, Lesično
KO37-1               Zagorje
KO37-2               Zagorje
KO39-1               Kozje
KO39-2               VŠO-1, Šonovo
KO39-3               VŠO-2, Šonovo
KO39-4               VŠO-3, Šonovo
KO40-1               K-1, Kozje
KO50-1               K-2, Kozje
KO50-2               K-3, Kozje
KL43-1               VB-1, Bistrica ob Sotli
KL43-2               VB-2, Bistrica ob Sotli
KL44-1               Bistrica ob Sotli
VT2-1                Tisovec
VT2-2                Osredek
VT2-3                Osredek
-----------------------------------------------------------

Za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira, ki bi lahko vplival na spremembo njegovih lastnosti je potrebno predhodno soglasje sanitarne inšpekcije v sodelovanju z upravljalcem vodovoda.

Vsi ukrepi, ki veljajo za širši varstveni pas, veljajo tudi za vse znotraj njega ležeče pasove.

Najožji varstveni pas je namenjen predvsem za zaščito podtalnice in izvirov ter objektov za oskrbo z vodo. V tem varstvenem pasu je prepovedan vsak poseg v prostor ter opravljanje kakršnekoli dejavnosti, razen rednega vzdrževanja objektov namenjenih za vodovod. Območje tega varstvenega pasu mora biti fizično zavarovano in opremljeno z opozorilnimi tablami, tako da je vstop dovoljen samo zaposlenim ali od upravljalca vodovoda pooblaščenim osebam. Upravljalec vodovoda mora biti lastnik zemljišča.

V ožjem varstvenem pasu s strogim režimom varovanja je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti.
Prepovedano je:
1. graditi:
– proizvodne, obrtne in servisne objekte,
– energetske objekte, ki bi škodljivo vplivali na vodni vir,
– stanovanjske hiše, poslovne objekte ter gospodarska poslopja, če se z njimi bistveno povečuje število prebivalcev,
– magistralne in regionalne ceste ter železnice,
– skladišča nafte, naftnih derivatov ter drugih nevarnih in škodljivih snovi,
– ponikovalnice za odpadne vode,
– komunalne čistilne naprave,
– objekte, ki zmanjšujejo količino vode vodnega vira,
– odlagališča komunalnih in posebnih odpadkov ter začasna skladišča odpadkov
– nova pokopališča
2. izvajati:
– cestni tranzitni promet nevarnih in škodljivih snovi, ki so navedene v predpisih o prevozu nevarnih snovi, po nezaščitenih cestah in železnicah,
– izkop peska in kamna,
– posek drevja in obdelovanje zemlje z mehanizacijo na tekoča goriva, kjer obstoji nevarnost izlitja goriv v tla,
– spremembe namembnosti in dejavnost obstoječih objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vodni vir.
3. uporabljati:
– rastlinska zaščitna sredstva in gnojila, ki vsebujejo strupene snovi, ki se v pitni vodi približujejo mejni koncentraciji, opredeljeni v predpisih o higienski neoporečnosti pitne vode.
Dovoljeno je:
1. izvajati:
– dejavnost, ki služi oskrbi s pitno vodo,
– proizvodne in obrtne dejavnosti v obstoječih objektih, za katere pooblaščena organizacija iz 5. člena ugotovi, da ne predstavljajo nevarnost za kvaliteto in količino pitne vode,
– športno-rekreacijske dejavnosti.
2. graditi:
– stanovanjske hiše v vrzelih obstoječih zazidalnih površin, ne da se bistveno povečalo število prebivalcev na tem območju,
– nadomestne stanovanjske hiše za objekte iz tega varstvenega pasu,
– objekte za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev,
– skladišča za kurilno olje s prostornino do 5 mł,
– športno-rekreacijske objekte z minimalnimi spremljajočimi objekti.
3. adaptirati:
– stanovanjske in gospodarske objekte, če se izboljšujejo obstoječe higienske razmere (modernizacija hlevov, gnojišč).

V ožjem varstvenem pasu je obvezno:
– izgraditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje, kar mora izvajalec dokazati z atestom,
– izpuščati v javno kanalizacijsko omrežje fekalne in tehnološke odpadne vode,
– odvajati v javno kanalizacijo vode iz utrjenih prometnih in manipulacijskih površin,
– opremiti ceste z ustrezno signalizacijo (omejitev hitrosti vozil na 40 km/h),
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi o gradnji le-teh.

Širši varstveni pas (cona 3) je namenjen za zaščito toka podzemne vode proti zejetju. V širšem varstvenem pasu je prepovedano ali pa samo v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti.
Prepovedano je:
1. graditi:
– nove proizvodne, obrtne in servisne objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– energetske objekte, ki predstavljajo nevarnost za vir pitne vode,
– graditi skladišča nafte in naftnih derivatov s prostornino nad 200 mł v zaključni tehnološki celoti in na 25 mł za posamezne rezervoarje,
– ponikovalnice za odpadno vodo.
2. izvajati:
– tranzitni promet s tekočimi naftnimi derivati in nevarnimi snovmi,
– posek drevja in obdelovanja zemlje z mehanizacijo na tekoča goriva tako, da obstoji nevarnost izlitja goriv v tla,
– spremembo namembnosti in dejavnosti objektov, če se s tem povečuje nevarnost za vir pitne vode.
3. odlagati:
– odpadke (obstoječa divja odlagališča je potrebno sanirati).

V širšem varstvenem pasu je obvezno:
– graditi vodotesno javno in interno kanalizacijsko omrežje, kar mora izvajalec dokazati z atestom,
– graditi utrjene neprepustne manipulacijske površine z odvodom meteornih voda v kanalizacijo ali preko lovilca olj v ponikovalnico,
– odvajati v javno kanalizacijo odpadne in tehnološke vode,
– graditi začasne greznice za individualne stanovanjske objekte do dograditve vodotesne kanalizacijske mreže, skladno s strokovnim navodilom o urejanju greznic in gnojišč (Uradni list SRS, št. 10/85),
– sanirati obstoječa skladišča nafte, naftnih derivatov in nevarnih snovi, ki niso zgrajena skladno s predpisi (tehnični pregled skladišč za nafto, naftne derivate, nevarne in škodljive snovi mora biti opravljen vsakih 5 let. Lastnik skladišča ga naroči pri pooblaščeni organizaciji),
– sanirati ali odstraniti divja odlagališča odpadkov.

Za vse posege v varstvene pasove, ki jih omogoča in dovoljuje ta odlok, razen za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš mora investitor pridobiti na investicijski program oceno vpliva predvidenega posega na vodni vir, ki jo izdela za to usposobljena organizacija.

Iz ocene vpliva posega na vodni vir mora biti razvidno, ali je poseg možno realizirati in pod kakšnimi pogoji.

Za sanacijo obstoječega stanja v varstvenih pasovih so izdelani predlogi sanacijskih ukrepov. Onesnaževalci v varstvenih pasovih in upravljalec zajetij morajo izvajati sanacijske programe. Sredstva za izdelavo in izvajanje sanacijskih programov zagotavljajo onesnaževalci.

Vsem vodnim virom, katerim so določeni varstveni pasovi, mora upravljalec v roku 1. leta po sprejetju odloka fizično zavarovati najožji varstveni pas – cono 1.
O režimu upravljanja z zemljišči v posameznih varstvenih pasovih obvesti njihove lastnike upravljalec vodovoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna inšpekcijska služba.

Z denarno kaznijo najmanj 70.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba ali posameznik, ki krši določila 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 7.500 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba podjetja ali druge pravne osebe, ki krši določila iz prejšnjega odstavka tega člena.
Kdor krši s tem odlokom določeno stanje, nosi tudi vse stroške za vzpostavitev v prvotno stanje.

Obstoječe objekte in gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi lastniki oziroma upravljalci sanirati v roku dveh (varianta: treh) let po uveljavitvi tega odloka.

Vsi lokacijski postopki, pričeti v varstvenih območjih pred sprejetjem odloka, se nadaljujejo v skladu s pogoji sanitarne zaščite, ki je predvidena v varstvenem pasu, v katerem se nahaja lokacija.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.