Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90) in 32. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 28/91) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela dne 30. 11. 1994 sprejela

S tem odlokom se spremeni in dopolni odlok o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V 4 Lavrica (Uradni list SRS, št. 6/88, popravek 18/88, Uradni list RS, št. 40/92).

Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev, ki jih je izdelal Genius Loci, institut za arhitekturo in urbanizem, pod številko 4/93 v aprilu 1993, veljajo za območje urejanja VS 4/5 Lavrica.

Sprememba in dopolnitev iz 2. člena tega odloka vsebuje:
tekstualni del:
– obrazložitev meril in pogojev
– soglasja pristojnih organov in organizacij
grafični del:
– prikazi prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 v merilu 1 : 5000
– regulacijska karta v merilu 1 : 1000 za območje urejanja iz 2. člena tega odloka.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje urejanja VS 4/5 Lavrica
Merila in pogoji za vrste posegov
Poleg posegov navedenih v 10. členu so v območju urejanja dovoljeni še naslednji posegi:
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
– nadomestne gradnje
– rušitve
– tekoča vzdrževalna dela
– gradnja pomožnih objektov.
Morfološka enota 9C/1
Možna so le komunalne, vodnogospodarske in parkovna ureditve. Za zazelenitev se uporabijo avtohtone vrste drevja. Postavitev pomožnih objektov ni dopustna.
Merila in pogoji za izrabo prostora
Indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %. Maksimalna dovoljena etažnost je P + 1 + M.
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
Možni so prostostoječi objekti ali objekti v nizu. Strehe so dvokapnice, naklon strešin 35 do 45 stopinj, kritina opečna.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, poteke komunalnih naprav in druge omejitve), urbanistične zahteve (dostope in dovoze, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje) ter sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
Varovanje in izboljšanje okolja
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za dovolitev takega posega v prostor.
Varstvo zraka
Dovoljeni so le tiste dejavnosti, katerih tehnološki postopki ne onesnažujejo zraka. Pri posameznih virih onesnaženja zraka je treba pred vsako novogradnjo obvezno izvesti sanacijo.
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je treba ustrezno locirati novogradnje in nove dejavnosti, tako da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z odlokom o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja. Za del območja urejanja, ki leži v pasu 50 m od železniške proge je določena IV. stopnja zahtevnosti, za ostali del pa III. stopnja po odloku o maksimalnih ravneh hrupa. Hrup je potrebno prvenstveno zmanjšati aktivno (pri izvoru), če to ni možno, pa pasivno (zaščita okolice). V primeru pasivne protihrupne zaščite mora znašati za stanovanjske objekte, ki stojijo v pasu globine do 50 m od železniške proge, zvočna izolirnost zunanjih sten bivalnih prostorov minimalno 35 db in zvočna izolirnost oken minimalno 32 db.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke in odpadke, ki bodo nastali pri bodočih dejavnostih, je treba zbirati v smetnjakih. Zbirna mesta morajo biti dobro prometno dostopna in ne na prometni površini. Končna dispozicija odpadkov je na centralni deponiji komunalnih odpadkov.
Merila in pogoji za prometno urejanje
Nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče potrebno za izvedbo bodoče prometnice – cestni svet. V območju cestnega sveta so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je potrebno soglasje pristojnega upravnega organa. Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča. Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je treba zagotoviti normativno potrrebno število parkirnih mest.
Železnica
Obstoječi in predvideni železniški progi so določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče potrebno za izvedbo bodoče proge. V tem območju so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je potrebno soglasje pristojnega upravnega organa.
Komunalno in energetsko urejanje
Vse obstoječe objekte in novogradnje je treba priključiti na javno vodovodno, kanalizacijsko, eletrično omrežje.
Vodovodno omrežje
Za potrebe požarne varnosti in potrebe dopolnilne gradnje je treba zgraditi sekundarno omrežje in ga navezati na primarni vodovod premera 150 mm, ki poteka na zahodni strani železniške proge. Sekundarni vodovod mora biti zasnovan tako, da omogoča direktno priključevanje posameznih potrošnikov. Po situaciji, premerih cevi in opremi mora sekundarno omrežje ustrezati pravilniku o normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Sekundarno omrežje mora biti opremljeno s hidranti v skladu z istim pravilnikom.
Kanalizacija
Za potrebe obstoječe in dopolnilne gradnje je treba zgraditi kanalizacijsko omrežje. Kanalizacija za odpadne vode se bo priključevala preko črpališč na kanalski zbiralnik B2 na Rudniku in preko njega na zbiralnik A0 do CČN Zalog. Predviden je ločen kanalski sistem. Do izgradnje kanalizacije je dovoljeno priključevanje objektov na vodotesne greznice brez iztoka, ki jih je treba redno prazniti z odvozom na ustrezno opremljeno čistilno napravo. Padavinske vode se preko obcestnih jarkov ali zaprtih kanalov odvajajo v potok Prošca in Grivka. Odvod zalednih vod se bo reševal z regulacijo potokov Prošca in Grivka. Padavinsko vodo s streh se odvaja direktno v potoke ali če je mogoče preko ponikovalnic v podtalje. Padavinsko vodo iz manipulacijskih in utrjenih površin in cestišča je treba pred izpustom v meteorno kanalizacijo predhodno očistiti v lovilcih olj. Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno in v skladu z geološkimi pogoji. Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke s pritličja in nadstropij. Priključitev odtokov iz kletnih etaž je možno samo s prečrpavanjem. Odpadne vode uporabnikov kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo strokovnemu navodilu za izpust v javno kanalizacijo. Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, se mora pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti. Delavnice ali kurilnice morajo biti opremljene z lovilci olj. Poteke sekundarnega kanalizacijskega omrežja je treba načrtovati racionalno, po javnih prometnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje kanalov. Pri načrtovanju izrabe prostora je treba upoštevati ustrezne odmike od primarnega kanala (2 x 5 m) in sekundarnih kanalov.
Električno omrežje
Za napajanje dopolnilne gradnje je treba zgraditi trafo postajo, priključni kablovod do priključnega daljnovoda in razvodno omrežje. Kablovod bo potekal po zahodni meji območja do križišča z Vrečarjevo ulico, kjer bo lokacija trafo postaje.
Oskrba s toplotno energijo
Oskrba s toplotno energijo za ogrevanje, pripravo tople vode in tehnologijo je predvidena s plinom. Za oskrbo bo potrebno zgraditi plinovodno omrežje. Po izgradnji plinskega omrežja je priključitev nanj obvezna za vse novogradnje za ogrevanje in tehnologijo. Za obstoječe objekte je obvezna postopna priključitev na plinsko omrežje. Do izgradnje plinskega omrežja je dopustna uporaba individualnih energetskih virov. Za skladiščenje kurilnega olja pri individualnih porabnikih morajo biti cisterne vgrajene v nepropustne betonske komore ali v same zidane objekte. Vse instalacije za kurilno olje morajo biti urejene tako, da kurilno olje ne more priti v stik s podtalnico.
PTT
Za dopolnilno gradnjo je treba zgraditi PTT omrežje. Omrežje je vezano na telefonsko centralo Škofljica.
Javna razsvetljava
Zagotoviti je treba minimalno srednjo vrednost osvetljenosti javnih površin. Na območjih, kjer omrežje javne razsvetljave še ni zgrajeno ga je treba dopolniti.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Poteki primarnih komunalnih vodov so razvidni na regulacijski karti v M 1 : 1000 v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
Varstvo pred požarom
Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja. Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti.
Pomožni objekti
Pomožne prostore je treba načeloma urediti znotraj osnovnih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pomožni objekti kot prizidave ali samostojni objekti. Z obliko in uporabljenimi materiali fasad in streh je treba pomožne objekte prilagoditi osnovnim objektom. Skupna velikost obstoječih in predvidenih pomožnih objektov na stavbnem zemljišču je največ 18 m˛. Ograje so načeloma kovinske-žične ali živice do višine 1 m.
Geološke omejitve
Pred vsako gradnjo je treba izdelati oceno stabilnosti terena.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.