Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90 in 18/93) in 32. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 28/91) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 30. 11. 1994 sprejela

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje krajevnih skupnosti Preserje, Notranje Gorice-del in Vnanje Gorice-del, ki vključujejo planske celote z oznakami V 20 Podpeč, V 21 Preserje, V 22 Prevalje, V 23 Brezovica in V 46 Vnanje Gorice. Prostorske ureditvene pogoje je na podlagi posebnih strokovnih podlag, ki sta jih izdelala Urbanistični inštitut RS in Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, pripravil Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje pod št. proj. 79/1 v novembru 1994.

Sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev iz 1. člena tega odloka so:
– seznam območij in objektov naravne in kulturne dediščine in režimi njihovega varovanja,
– seznam varstvenih pasov vodnih virov pitne vode in lokalnih vodnih virov po območjih urejanja,
– prostorske ureditve in ukrepi za obrambo in zaščito,
– soglasja
grafični del:
– prikazi prostorskih ureditev na obravnavanem območju iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in prikazi meril in pogojev za posege v prostor na načrtih PKN in TTN v merilu 1:5000
– prikazi meril in pogojev za posege v prostor na katastrskih načrtih v merilu 1:2880.

Prostorski ureditveni pogoji iz 1. člena tega odloka določajo merila in pogoje za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij z naslednjimi oznakami:
VP 20/1 Podpeč
VP 20/2 Podpeč
VR 20/1 Jezero
VS 20/1 Podpeč
VS 20/2 Podpeč
VS 20/3 Jezero
VP 21/1 Podpeč- IPKO
VP 21/2 Kamnik
VS 21/1 Kamnik pod Krimom
VS 21/2 Kamnik pod krimom
VS 21/3 Kamnik pod Krimom
VS 21/4 Kamnik
VS 21/5 Kamnik
Vs 21/6 Preserje
VP 22/1 Laze
VS 22/1 Prevalje
VS 22/2 Goričica
VS 23/1 Dolnja Brezovica
VS 23/2 Gornja Brezovica
VS 23/3 Gornja Brezovica
VS 23/4 Planinca
VS 46/1 Zanoga
in izven ureditvenih območij naselij v območjih urejanja z naslednjimi oznakami:
VG 20/1-1
VG 20/1-2
VG 21/1
VG 21/2
VG 21/3
VG 21/4
VG 21/5
VG 22/1
VG 22/2
VG 23/1
VG 46/1
VG 46/2
VG 46/3-1
VG 46/3-2
VK 20/1-1
VK 20/1-2
VK 20/1-3
VK 20/1-4
VK 21/1-1
VK 21/1-2
VK 21/1-3
VK 21/1-4
VK 21/1-5
VK 21/1-6
VK 22/1-1
VK 22/1-2
VK 22/1-3
VK 23/1-1
VK 23/1-2
VK 23/1-3
VK 23/1-4
VK 23/1-5
VK 23/1-6
VK 23/1-7
VK 23/2-1
VK 23/2-2
VK 23/2-3
VK 23/3
VK 23/4
VK 46/1-1
VK 46/1-2

Meje območja krajevnih skupnosti oziroma planskih celot iz 1. člena tega odloka in posameznih območij urejanja iz 3. člena tega odloka so prikazane v načrtih PKN in TTN v merilu 1:5000 in v katastrskih načrtih v merilu 1:2880.

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja v planskih celotah, kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Območja urejanja imajo naslednje pretežne namembnosti:
S – površine za stanovanja in spremljajoče dejavnosti
O – površine za osrednje dejavnosti
I – površine za šolstvo, inštitute in zdravstvo
M – površine za mestne javne službe, servise in pokopališča
P – površine za proizvodnjo, skladišča in terminale
T – površine za promet
R – parkovne, športne in rekreacijske površine
E – območja za površinsko pridobivanje rudnin
G – gozdne površine
K – kmetijske površine.

Območja urejanja so glede vrste posegov v prostor in glede na njihovo oblikovanje razdeljeno na morfološke enote.
Glede vrste posegov v prostor imajo morfološke enote naslednje oznake:
1 – območja za blokovno gradnjo
2 – območja za individualno stanovanjsko gradnjo
3 – območja za osrednje dejavnosti
4 – območja za mešane dejavnosti (stanovanja, osrednje dejavnosti, drobno gospodarstvo)
5 – območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
6 – območja za servise in skladišča
7 – območja za komunalne dejavnosti
8 – parkovna, športna in rekreacijska območja
9 – zelene površine.
Glede oblikovanja posegov imajo morfološke enote naslednje oznake:
A – prostostoječa zazidava
B – strnjena zazidava
C – kompleksi s svojstveno zazidalno strukturo
D – vaška jedra
E – hale in paviljoni
F – tehnološki objekti
G – dnevni kopi.

Območja za individualno stanovanjsko gradnjo
V morfoloških enotah z oznako 2 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja stanovanjskih objektov,
– gradnja objektov osnovne preskrbe,
– gradnja objektov storitvenih dejavnosti,
– gradnja objektov zdravstva, šolstva in otroškega varstva,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja organizacij in društev,
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– gradnja gospodarskih objektov in hlevov,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš, kot so npr. garaže, vrtne ute in nadstrešnice.
Navedeni posegi so dovoljeni, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja.
V območju z oznako B je dopustna preureditev podstrešij v bivalne prostore, ki zahteva spremembo gabarita, naklona strešin in izvedbo okenskih odprtin izven ravnine strešin, dovoljena le, kolikor je takšen poseg oblikovno skladen s sosednjimi objekti ali se izvede na celotnem nizu ali skupini objektov istočasno.
Spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost.

Območja za osrednje dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 3 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja poslovnih objektov (pisarne, biroji, predstav-ništva, bančne poslovalnice, pošta ipd.)
– gradnja objektov in lokalov za osnovno oskrbo in specializirano trgovino,
– gradnja objektov za storitvene dejavnosti in gostin-stvo,
– gradnja objektov družbenih dejavnosti,
– gradnja objektov in naprav za potrebe delovanja orga-nizacij in društev,
– gradnja parkirnih in garažnih objektov,
– gradnja pomožnih objektov, nadstrešnic, platojev in dostavnih ramp.
Spremembe namembnosti so dovoljene le za potrebe osrednjih dejavnosti, če ne povzročajo motenj v okolju, funkcionalno zemljišče pa ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.

Območja mešanih dejavnosti
V morfoloških enotah z oznako 4 je poleg enakih posegov in pod enakimi pogoji, kot so navedeni v 8. in 9. členu tega odloka, dovoljena tudi:
– gradnja objektov drobnega gospodarstva.
O posegu v prostor teh morfoloških enot, ki se nanaša na uvedbo nove ali spremembo obstoječe dejavnosti, je pred izdelavo lokacijske dokumentacije investitor dolžan pridobiti celostno oceno o predvidenih programih z vidika varovanja okolja (onesnaževanje zraka, varstvo pred hrupom, varstvo voda, odstranjevanje komunalnih odpadkov ipd.).

Območja za šolstvo, inštitute, zdravstvo in otroško varstvo
V morfoloških enotah z oznako 5 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov za šolstvo, zdravstvo in otroško varstvo
– gradnja objektov za šport in rekreacijo,
– postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zem-ljiščih, kot so nadstrešnice in zaščitne ograje,
Dopolnilna gradnja, dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dovoljene, če je zemljišče dovolj veliko in če so izpolnjene svetlobnotehnične zahteve.

Območje za servise in skladišča
V morfološki enoti z oznako 6 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti.

Območje za komunalne dejavnosti
V morfološki enoti z oznako 7 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez
– gradnja objektov in naprav, potrebnih za vzdrževanje in obratovanje čistilne naprave (črpališča).

Poleg možnih posegov v prostor, kot jih za posamezne morfološke enote določajo 8., 9., 10., 11., 12., in 13. člen tega odloka, so v teh morfoloških enotah dovoljeni tudi posegi:
– postavitev začasnih objektov,
– postavitev večjih reklamnih znamenj, turističnih oznak in spominskih obeležij,
– postavitev ograj,
– ureditev parkirišč,
– urejanje odprtih površin, kot so zelenice, otroška igrišča, športna igrišča, pešpoti in ploščadi,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov za potebe SO in DZ,
– nadzidave in prizidave obstoječih objektov,
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestna gradnja,
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih v okviru osnovne namembnosti morfološke enote.

Parkovna, športna in rekreacijska območja
V morfoloških enotah z oznako 8 so dovoljeni naslednji posegi:
– gradnja športnih in rekreacijskih objektov ter naprav in urejanje površin za šport in rekreacijo,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopol-njujejo osnovno športno-rekreacijsko dejavnost (parkirišča, sanitarije, gostinski lokali), ob pogoju, da se ti objekti gradijo na komunalno opremljenem zemljišču,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve,
– urejanje zelenih površin,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev mikrourbane opreme.

Zelene površine
V morfoloških enotah z oznako 9 so ob pogoju, da se ne prizadene objektov naravne in kulturne dediščine, dovoljeni naslednji posegi:
– urejanje zelenih površin,
– urejanje utrjenih površin in rekreacijskih poti,
– postavitev mikrourbane opreme,
– postavitev spominskih obeležij, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– urejanje in širitev obstoječih pokopališč ter znotraj njih gradnja, rekonstrukcija ali adaptacija pokopaliških objektov,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez,
– vodnogospodarske ureditve.
– gradnja objektov za razvoj kmetij in za potrebe kmetijske dejavnosti.

Območja urejanja z oznakami VK in VG
V območjih urejanja z oznakami VK in VG, ki zajemajo kmetijske in gozdne površine ter obstoječo razpršeno gradnjo izven ureditvenih območij naselij, so poleg osnovne namembnosti, dovoljeni naslednji posegi:
– kmetijske in gozdnogospodarske prostorsko ureditvene operacije in gradnja objektov in naprav, namenjenih izključno kmetijski in gozdno-gospodarski dejavnosti,
– melioracija zemljišč,
– izkoriščanje rudnin pod pogojem, da v vozni razdalji do 3 km ne obstaja istovrstno črpališče naravnih surovin, v lokacijskem dovoljenju pa je treba predpisati rok črpanja in način sanacije zemljišča,
– vodnogospodarske ureditve,
– gradnja objektov in naprave za potrebe komunale, prometa in zvez,
– širitev in ureditev pokopališč
– postavitev spominskih objektov, reklamnih znamenj in turističnih oznak,
– postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov),
– postavitev začasnih objektov in nadstreškov ob posta-jališčih javnega prometa in varovalnem pasu ceste,
– na objektih in napravah so dovoljena tekoča vzdrževalna dela, adaptacije in nujne funkcionalne dopolnitve, pri čemer je potrebno ohranjati obstoječe gabarite in gradbeno linijo objektov ter ohranjati značilne arhitektonske elemente,
– gradijo se lahko objekti, ki neposredno služijo kmetijski proizvodnji kot hlevi, silosi, strojne lope, če za to ni možno uporabiti zemljišč znotraj območij urejanja urbane rabe ali območij razpršene gradnje. Pod enakimi pogoji, ob upoštevanju meril in pogojev tega odloka, se lahko gradijo enostanovanjski objekti za potrebe kmetov, vendar mora stanovanjski objekt predstavljati strnjeno celoto z ostalimi objekti kmetije.
Navedeni posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva, gozdarstva ter varstva naravne in kulturne dediščine in je zanje potrebno pridobiti ustrezno soglasje.

Na območjih razpršene gradnje, ki so določena z dolgoročnim planom, so izjemoma dovoljeni posegi, navedeni v 8. in 14. členu odloka, kadar gre za funkcionalne dopolnitve ali zgostitev območja. Pogoj je, da zemljišče ni večje od 1000 m˛ in da je s treh strani obdano z obstoječimi objekti. Za posege v prostor veljajo splošna določila tega odloka.

Izven ureditvenih območij naselij, kjer obstojajo pogoji za rekreacijsko dejavnost, je pod pogojem, da ni motena osnovna namembnost območja in varstvo naravne in kulturne dediščine, dovoljena tudi:
– gradnja ali ureditev športnih objektov in naprav,
– gradnja spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo rekreacijsko dejavnost v območju,
– ureditev zelenih in parkovnih površin.
Za tovrstne posege je potrebno izdelati strokovno presojo posega v prostor. Odločitev sprejme Izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik.

Začasni objekti
Začasne objekte in naprave, namenjene sezonski turistični ponudbi ali prireditvam in podobno, je dovoljeno postaviti na zemljiščih, ki so prometno dostopna.
Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.
Začasni objekti, večja reklamna znamenja, turistične oznake in spominska obeležja morajo biti postavljeni tako, da dopolnjujejo javni prostor in ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov. Za postavitev začasnih objektov za zadovoljevanje osnovnih potreb prebivalcev kraja, je potrebna urbanistična preverba.

Prometne površine
V rezervatih cest in varovalnih pasovih obstoječih cest ni dovoljeno graditi. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela.
V varovalnem pasu ceste je znotraj zazidljivih površin izjemoma dovoljena gradnja novih objektov, prizidava in nadzidava obstoječih objektov in hortikulturno urejanje le s soglasjem upravljalca ceste.
V varovalnem pasu železnice je znotraj zazidljivih površin dovoljeno graditi objekte in postavljati naprave le s soglasjem Železniškega gospodarstva Ljubljana.

Vodne površine
Vsi vodotoki, hudourniki, melioracijski jarki in njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100 l. pogostnosti) predstavljajo prostor varovalnega režima. Za poseg v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje in soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo. Vključena so tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenja občanov.
Zasipavanje hudourniških strug vodotokov z odpadnim materialom, njihovo utesnjevanje in zajezitev ni dovoljeno. Objekti (mostovi, prepusti) morajo biti ustrezno temeljeni in zaščiteni pred erozijo tako, da jih hudourniške vode ne poškodujejo ali v celoti ogrozijo.
Labilna in plazljiva pobočja je treba pravilno odvodnjavati in z izbiro nagibov brežin zagotoviti njihovo varnost. Z gradnjo prizadete površine je treba zaščititi pred erozivnim delovanjem voda.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja ali ga prečkajo, je treba urediti tako, da se zagotovi varnost stanovanjskih in drugih objektov pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Zbrane vode je treba speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodna območja.
Za posege v vodotoke in v 20 m obvodnem pasu je treba pridobiti pogoje tudi od Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Splošna obramba in družbena zaščita
Pri vsakem posegu v prostor, s katerim pridobimo nove stanovanjske, proizvodne in poslovne površine, je možno predvideti ustrezne objekte za zaščito prebivalcev in materialnih dobrin pred učinki sodobnih vojnih sredstev.
Dopolnilni ukrepi s področja obrambe in zaščite so podani v tekstualnem delu iz 2. člena tega odloka. Za vse posege v območjih prepovedane oziroma omejene gradnje je potrebno pridobiti soglasje organa za obrambo in zaščito.

Varstvo pred požari
Do objektov mora biti zagotovljen dostop in prostor za delovanje intervencijskih vozil. Urgentne poti za intervencijska vozila je treba urediti krožno, njihova oddaljenost od objektov mora znašati od 3 do 9 m, minimalna širina na dovozih in izvozih mora biti 3.5 m, na mestih delovanja pa 5 m. Radij obračanja je min 11.5 m, naklon pa največ 10 %. Poti morajo biti dimenzionirane na 10 t osnega pritiska. Zasaditve med intervencijskimi potmi in objekti na smejo presegati višine 1 m.
Odmiki med objekti morajo biti v skladu s pravilnikom o tehničnih normativih.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji od 60 do 100 m, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti, zagotovljena mora biti zadostna količina vode.

Zagotoviti je treba nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah iz gozdov, ki gravitirajo na ureditvena območja naselij. Prometnice, na katere se priključujejo transportne poti in omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnih sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve.
V delih območij urejanja, ki mejijo na gozdne površine, morajo biti novogradnje od gozdnega roba oddaljene za eno sestojno višini odraslega sestoja.
Za vse posege v 30 m širok pas ob gozdu je potrebno pridobiti soglasje Javne gozdarske službe gozdnogospodarskega območja Ljubljana in Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.
V varovalnih gozdovih so dopustne le sečnja za vzdrževanje in krepitev gozdov in gradnja ter vzdrževanje peš poti.

Pri novogradnjah, nadzidavah, prizidavah, postavitvi pomožnih in začasnih objektov ter pri drugih posegih v prostor je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagajati okoliškim objektom in ureditvam po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskim gabaritom in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju dimenzij fasad in njihovi orientaciji,
– merilu in razporeditvi fasadnih elementov, zlasti oken in vrat,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora,
– načinu izvedbe ograj in drugih posegov v prostor.

V območjih brez izrazito enotne gradbene linije obstoječih objektov in enotnega zazidalnega načina mora biti odmik novozgrajenega objekta:
– vsaj 5 m od zunanjega roba hodnika za pešce ali vsaj 7 m od roba cestišča,
– vsaj toliko od objekta na sosednji parceli kot določa svetlobnotehnična ocena ali študija osvetlitve,
– vsaj toliko od parcelne meje, da je možno vzdrževanje objekta in omogočena njegova uporaba. Objekt ne sme motiti sosednje posesti.

V morfoloških enotah z oznako 2 in 4 je:
– etažnost stanovanjskih objektov največ P+1+izkoriščeno podstrešje,
– kapna višina proizvodnih in gospodaskih objektov ne sme presegati 8 m,
– tloris objektov mora biti podolgovat,
– streha simetrična dvokapnica, kritina opečna, naklon strešin 35–45 stopinj,
– indeks izrabe največ 0.50.
Regulacijski element “indeks izrabe” izraža koliko bruto etažne površine objekta pride na vsak m˛ pripadajoče gradbene parcele.

Nadzidave se mora izvajati tako, da se gabaritno poenoti celoten objekt. Pri prizidkih mora biti streha izvedena v enakem naklonu kot na osnovnem objektu. Pri nadomestni gradnji ohranjanje delov prvotnega objekta kot samostojne oziroma ločene enote ni dopustna. Nadomestni objekt mora biti v primeru, da vključuje obstoječi objekt ali le njegov del, izoblikovan kot enotna stavba.

Pri posegih na naravnih prvinah prostora je treba ohraniti:
– krajinske prvine območja in značilno podobo krajine,
– značilne poglede (silhueta posamičnih objektov in panoramski razgledi),
– naravni relief (če to ni mogoče, morajo biti različni nivoji premoščeni s travnatimi brežinami ali izjemoma s škarpami, ki morajo biti intenzivno ozelenjene),
– krajinsko tipiko vodotokov in obrežnega prostora (meandriranje, oblikovanje sipin in tolmunov ter brzic, ohranjevanje obrežnih dreves).
Pri posegih v prostor izven ureditvenih območij naselij se morajo uporabljati naravni materiali.

Oblikovalski kontrasti pri novih posegih v prostor so dopustni:
– kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno različnost novega objekta od programsko enotnega okolja,
– kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.
Presoje tovrstnih odstopanj je potrebno izvesti ob izdelavi lokacijske dokumentacije. Stroške presoje krije investitor.

Urbana oprema (začasni objekti, stojnice, telefonske govorilnice, postajališča javnega prometa, nadstreški, klopi, smetnjaki, svetila, reklamni panoji, turistične oznake in spominska obeležja) mora biti praviloma oblikovana enotno. Pri uporabi tipiziranih elementov je treba enotnost zagotoviti z njihovo razmestitvijo.

Velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč se določi z lokacijsko dokumentacijo. Pri tem je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, trase komunalnih vodov in druge omejitve rabe zemljišč,
– urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (vpliv bližnje okolice, osončenje v odnosu do gostote zazidave, prezračevanje – proste površine, intervencijske poti).

Posegi na območjih, posamičnih parcelah in objektih, ki so navedeni v seznamu in v grafičnem delu iz 2. člena tega odloka, se smejo izvajati le v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine, skladno z določenimi varstvenimi režimi.

Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.

Na objektih in območjih naravne in kulturne dediščine morajo posegi in oblikovanje zagotavljati ohranitev njihove izvirnosti, oblike in lastnosti ter omogočiti redno vzdrževanje.
Ti objekti in območja ter režimi njihovega varovanja so opisani v seznamu in prikazani v grafičnem delu, navedenem v 2. členu tega odloka, z oznakami in zaporednimi številkami iz seznama.

Naravna in kulturna dediščina je razdeljena po vrsti ali po režimu varovanja v:
– naravne spomenike in dediščino in je označena z oznako N ali grafičnim simbolom,
– arheološko dediščino in je označena z oznako A,
– kulturne spomenike in dediščino umetnostnega pomena in je označena z oznako U za posamezne objekte ali območja in z oznako UR za območja urbanistične dediščine,
– etnološke spomenike in dediščino in je označena z oznako E
– zgodovinske spomenike in dediščino in je označena z oznako Z.

Prometnice z dokončnim potekom in že izvedenimi ureditvami imajo varovalni pas. Varovalni pas po tem odloku obsega zemljišče, ki je namenjeno odvijanju tekočega motornega prometa in funkcionalni uporabi prometnih udeležencev, kot so kolesarske steze in peš poti, objekti mirujočega prometa vzdolž cestišč in drugi prostori, določeni s projektno dokumentacijo, kot so urgentne, intervencijske poti. Posegi v varovalnem pasu prometnice ne smejo biti v nasprotju z njenimi koristmi in je zanje potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa in upravljalca ceste.

Skupne širine varovalnih pasov cest so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditev obcestnega prostora naslednje:
– 230 m varovalni pas za avtocesto s štirimi voznimi in dvema odstavnima pasovoma, sredinskim in stranskimi zelenimi pasovi
– 60 m varovalni pas za štiripasovno cesto za mešani motorni promet, s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce, avtobusnimi postajališči izven vozišča in stranskimi zelenimi pasovi
– 30 m varovalni pas ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet, kolesarskima stezama, hodnikoma za pešce in avtobusnimi postajališči izven vozišča
– 12 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z obojestranskima hodnikoma za pešce
– 10 m varovalni pas za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet s hodnikom za pešce
– 6 m varovalni pas za lokalne dovoze.

Bodoče nove ali obstoječe prometnice, ki so v načrtu za rekonstrukcijo in jim še niso dokončno določene tehnične značilnosti v projektni dokumentaciji, imajo rezervat. V njem so na obstoječih objektih in napravah dovoljena le nujna vzdrževalna dela ter posegi v prostor v zvezi s komunalnim urejanjem.

Skupne širine rezervatov so glede na kategorizacijo cest, vrsto prometa, število voznih pasov in ureditve obcestnega prostora naslednje:
– 30 m rezervat ceste z dvema voznima pasovoma za mešani motorni promet s kolesarskima stezama, hodnikom za pešce in postajališči za javni potniški promet izven vozišča
– 10 m rezervat za lokalne dvopasovne ceste za mešani motorni promet z enostranskim hodnikom za pešce
– 6 m rezervat za lokalne dovoze.

Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu. Uredijo se v soglasju s pristojnim upravnim organom in upravljalcem ceste.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališče. Vsaka parcela mora imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila. V primeru, če dovoza na parcelo ni možno zagotoviti neposredno z javne prometne površine, je potrebno predvideti najprimernejši dostop preko sosednjih zemljišč. Dvorišča morajo biti za urgentni dovoz dostopna neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč.
Pri javnih in zasebnih objektih morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
Pri spremembi namembnosti objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi normativi in pridobiti soglasje pristojnega upravnega organa.

Skupna širina varovalnega pasu železniške proge izven postaj je 45 m. V območjih postaj se varovalni pas ustrezno razširi, glede na število tirov in območje ostalih železniških naprav in objektov. Prav tako se varovalni pas ustrezno razširi, če v skupnem varovalnem pasu potekata cesta in železnica. Posege v varovalnem pasu železniške proge je dovoljeno izvajati le v soglasju z upravljalcem železniške proge.

V rezervatih in varovalnih pasovnih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda.
Na obstoječih objektih so dovoljena le tekoča vzdrževalna dela.

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki ipd. morajo biti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na komunalno in energetsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
Kanalizacijsko omrežje
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti grajena vodotesna kanalizacija.
Načeloma je treba izvajati sistem ločene kanalizacije.
Sanitarne odplake je treba speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do s predpisi dovoljene stopnje onesnaženosti.
Do izgradnje kanalizacijskih sistemov, kot so predvideni z dolgoročnim planom občin in mesta Ljubljane, so dopustne začasne rešitve odvodnje sanitarnih odplak, in sicer:
– z izvedbo individualnih kompaktnih čistilnih naprav za 50 PE do 100 PE, kjer je treba težiti h grupiranju več individualnih potrošnikov na eno čistilno napravo,
– z izvedbo majhnih čistilnih naprav do 50 PE, ki imajo vključeno razširjeno mehansko stopnjo čiščenja in iztok na biološki del (ustrezna filtracijska polja, peščeni filtri...), ali
– izjemoma, predvsem v manjših območjih razpršene gradnje oziroma za porabnike z malo količino porabe vode, z vodotesnimi nepretočnimi greznicami, ki jih je treba redno čistiti z občasnim odvozom zbrane vode do večjega kanalizacijskega sistema, ki se zaključuje s čistilno napravo kapacitete najmanj 10.000 PE.
V območjih, ki ležijo v varstvenih pasovih virov pitne vode, je treba odvodnjo odpadne vode reševati s priključevanjem na kanalizacijski sistem s čistilno napravo ali z vodotesnimi nepretočnimi greznicami, ki jih je treba redno čistiti z občasnim odvozom zbrane vode do ustrezno opremljene čistilne naprave.
Pri tem je treba upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov v Ljubljani in navodila za gradnjo gnojišč in greznic.
Treba je uvesti kataster in nadzor nad delovanjem malih čistilnih naprav in greznic.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, ki so onesnažene z mineralnimi olji ali naftnimi derivati je treba predhodno očistiti v lovilcih olj.
Meteorne vode z drugih utrjenih površin, zelenih površin in streh je treba speljati v ponikovalnico oziroma v odprte jarke.
Vodovodno omrežje
Hidrantno omrežje ne sme biti manjše od profilov U 80.
Predvidene vodovode je treba načeloma graditi ob obstoječih in predvidenih cestah.
Uporabniki tehnološke vode morajo uporabiti zaprte sisteme.
Električno omrežje
Treba je ščititi rezervate daljnovodov. Posege v varovalnih pasovih daljnovodov je možno izvajati le v soglasju z upravljalcem električnega omrežja.
Za obstoječe in predvidene 20 kV energetske vode je treba upoštevati varovalni koridor širine 15 m. Gradnja objektov v tem koridorju ni dopustna.
Plinovod
Magistralni plinovod ima ožji varovalni pas s skupno širino 60 m in širši varovalni pas širine 400 m. Za vse posege v prostor v varovalnem pasu je treba pridobiti soglasje upravljalca magistralnega plinovodnega omrežja.
Javna razsvetljava
Ob glavnih cestah je treba zgraditi javno razsvetljavo, ki bo zagotovila minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi z ozirom na gostoto prometa.
Kabelsko razdelilni sistem – KRS
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala se dopušča zgraditi razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

Gradnja novih objektov, prizidave, nadzidave in spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali posegi v prostoru so dovoljeni, če ne povzročajo v okolju večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.

Varstvo zraka
Treba je:
– meriti emisije posameznega vira možnega onesnaženja, ugotavljati stopnjo onesnaženosti zraka in izvesti sanacijo v skladu z veljavnimi predpisi,
– ustrezno locirati nove programe oziroma dejavnosti.
– uporabljati za ogravanje objektov plin, lahka kurilna olja ali trda goriva z majhno vsebnostjo žvepla.
Varstvo pred hrupom
Vsa ureditvena območja z ozako VS imajo v skladu z odlokom o maksimalno dopustnih ravneh hrupa III. stopnjo zahtevnosti, območja z ozako VR imajo II. in III. stopnjo zahtevnosti in območja z oznakami VP in VE imajo V. in VI. stopnjo zahtevnosti.
V vseh območjih je treba:
– meriti hrup in po potrebi izdelati sanacijske programe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni na obstoječih virih hrupa,
– izvesti aktivno ali pasivno zaščito s protihrupnimi nasipi, s postavitvijo protihrupnih ograj ali izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni, predvsem pa ob cestah in železniški progi,
– spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo ravni hrupa, ki ustrezajo stopnji hrupne obremenjenosti po veljavnih predpisih.
Varstvo voda in vodnih virov
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko ta v celoti prestreže.
Uporabniki prostora, ki v tehnološkem procesu uporabljajo strupene snovi, odnosno imajo lastne čistilne naprave, morajo voditi dnevnik in redno vršiti analizo odpadnih voda, ki jih spuščajo v javno kanalizacjjo ali v naravni recipient. Prepovedano je odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča.
V območju varstvenih pasov vodnih virov je treba pri posegih v prostor upoštevati določila o varstvu pitne vode v Ljubljani. Vse vire onesnaževanja vodnih virov ali površinskih voda je treba čim preje sanirati.
Varstvena območja vodnih virov z določitvijo varstvenih pasov so prikazana v grafičnem delu prostorskih ureditvenih pogojev.
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih, zagotoviti prostor oziroma zemljišča za zbirna mesta ter zagotoviti odvoz na sanitarno deponijo.
Pri odstranjevanju komunalnih odpadkov je treba upoštevati:
– da so odjemna in zbirna mesta, ki se določijo na osnovi veljavnih predpisov, dobro prometno dostopna in niso na prometni površini,
– odjemno oziroma zbirno mesto mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov. V naseljih s pretežno individualno zazidavo je lahko odjemno mesto na javni površini,
– da mora biti odjemno oziroma zbirno mesto na utrjeni površini, zaščiteno z nadstrešnico, opremljeno z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Posebne odpadke je dovoljeno skladiščiti v območju proizvodnih obratov le v posebnih namensko zgrajenih skladiščih do končne dispozicije na deponijo posebnih odpadkov.

V ureditvenih območjih z oznako VP 21/1 Podpeč-IPKO, VP 21/2 Kamnik, VS 21/1 Kamnik pod Krimom, VS 21/2 Kamnik pod Krimom, VS21/3 Kamnik pod Krimom,VS 21/4 Kamnik, VS 21/5 Kamnik, VS 21/6 Preserje, VP 22/1 Laze, VS 22/1 Prevalje in VS 23/1 Dolnja Brezovica je treba pred izdajo lokacijskih dovoljenj za novogradnje zagotoviti zadostne kapacitete pitne vode s povečavo ali izgradnjo vodohramov in z ojačanjem obstoječih napajalnih vodovodov.

Za vse posege na varstvene pasove vodnih virov mora investitor pridobiti oceno vpliva na vodni vir, ki jo izdela Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

V območjih urejanja z oznako VR 20/1 Jezero, VS 20/1 Podpeč, VS 20/2 Podpeč, VS 20/3 Jezero, VS 21/2 Kamnik pod Krimom, VS 21/4 Kamnik pod Krimom, VS 21/5 Kamnik pod Krimom, VS 23/3 Gornja Brezovica in VS 23/4 Planinca je treba zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in varovati koridorje za priključne 20 kV električne vode.

Območje urejanja VP 20/1 Podpeč
morfološka enota 6E
– območje je namenjeno lesno proizvodni dejavnosti,
– dopustne so dozidave, rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
– višinski gabariti z novimi posegi ne smejo presegati višine najvišjih obstoječih objektov,
– proste površine in obrobje deponije lesa je treba ozeleniti z zasaditvijo avtohtonih dreves in grmovnic.
Območje urejanja VP 20/2 Podpeč
morfološka enota 4A
– novogradnje objektov zaradi lege v vplivnem območju naravnega spomenika – kamnoloma niso dopustne, dopustne so rekonstrukcije, adaptacije in vzdrževanja obstoječih objektov.
morfološka enota 6E
– območje je namenjeno kamnoseški proizvodnji, sprememba namembnosti ni dopustna,
– dopustne so dozidave in rekonstrukcije obstoječih objektov v okviru določene gradbene meje,
– višinski gabarit obstoječega proizvodnega objekta se ne sme presegati.
Ureditveno območje VR 20/1 Jezero
– dopustni so posegi, ki so v skladu z odlokom o razglasitvi jezera v Podpeči za naravni spomenik.
Ureditveno območje VS 20/1 Podpeč
– v morfološki enoti 2A/2 so dopustni posegi v prostor izključno za potrebe kmetijske dejavnosti.
Ureditveno območje VS 20/2 Podpeč
– v morfološki enoti 2A/1 so zaradi lege v območju naravnega spomenika (barje) dopustne le rekonstrukcije, adaptacije in vzdrževalna dela obstoječih objektov,
– v morfološki enoti 2A/2 je treba zagotoviti možnost izgradnje nove lokalne stanovanjske ceste, trasa je okvirno določena v katastrskem načrtu v merilu 1:2880.
Ureditveno območje VS 20/3 Jezero
– dopolnilno gradnjo je treba izoblikovati v skladu z obstoječimi značilnostmi obcestne zazidave.
Ureditveno območje VP 21/1 Podpeč – IPKO
– gradbena črta za objekte je obvezna,
– obrobje platoja je treba zasaditi z avtohtonim drevjem,
– etažnost objektov je največ P+1,
– dopustna je tudi ravna streha.
Ureditveno območje VP 21/2 Preserje
morfološka enota 6E
– območje namenjeno tehnološkim objektom in silosom kamnoloma,
– gradnja proizvodnih objektov ni dopustna, na obstoječih proizvodnih objektih so dopustna vzdrževalna dela in sanacije,
morfološka enota 6F
– območje je namenjeno pridobivanju mineralnih surovin,
– dopustna je sanacija kamnoloma in rekultiviranje območja v skladu s pogoji s področja varstva naravne in kulturne dediščine,
– v primeru sanacije kamnoloma s spremembo namembnosti za proizvodne dejavnosti, je treba izdelati strokovno presojo s programsko in urbanistično rešitvijo.
Ureditveno območje VS 21/1 Kamnik pod Krimom
– v morfološki enoti 2D so dopustne adaptacije in rekonstrukcije obstoječih objektov ter nadomestne gradnje le na isti lokaciji; dopustna je sprememba namembnosti objektov za terciarne dejavnosti; vsi posegi morajo biti skladni z urbanističnimi in arhitekturnimi značilnostmi vasi.
Ureditveno območje VS 21/2 Kamnik pod Krimom
– objekti morajo biti z daljšo stranico vzporedni s plastnicami.
Ureditveno območje VS 21/4 Kamnik
– pri parcelaciji območja je treba upoštevati zasnovo lokalnih cest, prikazano v katastrskem načrtu v merilu 1:2880
Ureditveno območje VS 21/5 Kamnik
– pri parcelaciji območja je treba upoštevati predlagano traso nove ceste za povezavo s sosednjim območjem, kot je prikazana v katastrskem načrtu v merilu 1:2880
– območje ob železniški progi do širine 50 m od proge ima 4. stopnjo obremenitve s hrupom, ostali del ima 3. stopnjo obremenitve s hrupom.
morfološka enota 6A
– izbor dejavnosti je treba vezati na potrebo po železniškem transportu,
– dopustna višina objektov je P+1,
– dopustne so ravne strehe.
Ureditveno območje VS 21/6 Preserje
– v morfološki enoti 2D je dopustna dopolnilna in nadomestna gradnja, ki mora upoštevati značilnosti gručaste zasnove vasi in obstoječe zazidalne linije
Ureditveno območje VP 22/1 Laze
– etažnost objektov je največ P+izkoriščeno podstrešje,
– streha simetrična dvokapnica z opečno kritino in naklonom strešin 35–45 stopinj
– obrobje platoja mora biti ozelenjeno z avtohtonim drevjem
Ureditveno območje VS 22/1 Prevalje
– v morfološki enoti 2D je treba dograjevati naselbinsko zasnovo gručaste vasi in upoštevati značilno tipologijo objektov; etažnost objektov je največ P+1.
– gradnja objektov v vidnem prostoru kapelice ni dopustna.
Ureditveno območje VS 22/2 Goričica in VS 23/1 Dolnja Brezovica in VS 23/2 Gornja Brezovica
– v morfološki enoti 2D je dopustna dopolnilna in nadomestna gradnja objektov, ki se mora prilagoditi in ohraniti značilne vedute, tlorisno gručasto zasnovo vasi ter morfološke značilnosti; etažnost objektov je največ P+1,
– lega objektov v ureditvenem območju VS 22/2 Goričica in v ureditvenem območju VS 23/2 Gornja Brezovica mora biti vzporedno s cesto in v ureditvenem območju VS 23/1 Dolnja Brezovica pravokotno na cesto.
– območje VS 22/2 Goričica ima ob železniški progi do širine 50 m od proge 4. stopnjo obremenitve s hrupom, ostali del ima 3. stopnjo obremenitve s hrupom.
Ureditveno območje VS 23/3 Gornja Brezovica
– višinski gabarit objektov je največ P+izkorišečno podstrešje,
– dopustna je tudi gradnja počitniških objektov,
– treba je upoštevati varovalni pas za rekonstrukcijo regionalne ceste Kamnik pod Krimom – Rakitna, gradnja ob cesti z individualnimi uvozi s ceste ni dopustna.
Ureditveno območje VS 23/4 Planinca
– območje leži v 3. varstvenem pasu vodnega vira Virje-Podpeč, zato novogradnje niso dovoljene, obstoječe greznice je treba sanirati da bodo vodotesne in nepretočne ali objekte priključiti na kanalizacijo.
Ureditveno območje VS 46/1 Zanoga
– pri parcelaciji območja je treba upoštevati predlagano traso nove stanovanjske ceste, kot je prikazana v katastrskem načrtu v merilu 1:2880.

Prostorski ureditveni pogoji iz 1. člena tega odloka so na vpogled pri upravnem organu občine Ljubljana Vič-Rudnik, pristojnem za urejanje prostora in varstvo okolja, pri upravni organizaciji mesta Ljubljane za urbanistično načrtovanje, pri Mestni geodetski upravi Ljubljana, pri krajevnih skupnostih Preserje, Vnanje Gorice in Notranje Gorice ter pri Mestni upravi za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati:
– odlok o podrobnem urbanističnem redu za naselja Jezero. Podpeč, Prevalje pod Krimom, Preserje in Kamnik pod Krimom (Uradni list SRS, št. 8/76).
– odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 21/4 Kamnik (prej VS 225/1 Kamnik pod Krimom, Uradni list SRS, št. 17/78).

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Mestna uprava za inšpekcijske službe mesta Ljubljane.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.