Skupščina občine Šmarje pri Jelšah je na podlagi 58. do 61. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84 in 33/89) ter 11. člena statuta občine (Uradni list RS, št. 63/93, 66/93) na 30. seji dne 7. 12. 1994 sprejela prečiščeno besedilo

Na območju občine Šmarje pri Jelšah se za uporabo stavbnega zemljišča plačuje nadomestilo.
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča na območju mest in naselij mestnega značaja; na območjih, ki so določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev; na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt in na drugih območjih, ki so opremljena z vodovodnim in električnim omrežjem.
Območje, na katerem se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, določi lokalna skupnost.

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je v mejah območij iz 2. člena tega odloka, se določi od kvadratnega metra nezazidanega zemljišča, ki je po urbanističnem načrtu ali zazidalnem načrtu namenjeno za gradnjo in za katero je pristojni občinski upravni organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se predpiše tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, razen če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in katerega zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene.
Za znatno preseganje površine po drugem odstavku tega člena se šteje tisto zazidano stavbno zemljišče, ki presega velikost 7 m˛/m˛ uporabne stanovanjske ali poslovne površine (razmerje 7 : 1).

Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od kvadratnega metra tlorisne površine stanovanja, garaž in poslovnih prostorov:
– za uporabno tlorisno površino družbenega stanovanja se šteje površina stanovanja, ki je osnova za določitev stanarine,
– za uporabno tlorisno površino individualne stanovanjske hiše se štejejo površine vseh koristnih prostorov v stanovanjski hiši, razen stopnišč in balkonov. Prav tako se štejejo v koristne prostore individualne stanovanjske hiše tudi tlorisne površine vseh pomožnih objektov, ki se nahajajo na funkcionalnem zemljišču individualne stanovanjske hiše (drvarnice, kotlovnice, kleti ipd.),
– za uporabno tlorisno površino garaže se šteje površina garaže, ne glede na to ali je garaža v stavbi ali v posebnem objektu in ne glede na njeno oddaljenost od bivalnih prostorov,
– za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora in vseh prostorov, ki tvorijo funkcionalno celoto s poslovnim prostorom. Po tem odloku štejejo za uporabno tlorisno površino poslovnega prostora tudi zemljišča, ki služijo poslovni dejavnosti kot nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem in podobno.
Poslovni prostori se po tem odloku delijo v naslednje štiri skupine:
1. poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbene dejavnosti,
2. poslovni prostori za proizvodne namene, ki se uporabljajo za proizvodnjo ali za skladiščenje,
3. poslovni prostori, ki se uporabljajo za poslovne dejavnosti, razen družbenih dejavnosti,
4. poslovni prostori, ki se uporabljajo za družbeno prehrano.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati lastnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (lastnik, imetnik pravice uporabe, najemnik, zakupnik).
Zavezanec plačila nadomestila je dolžan dati pristojnemu upravnemu organu vse podatke, ki so potrebni za odmero nadomestila, kakor tudi podatke o nastalih spremembah pri osnovah za odmero nadomestila.

Nadomestilo se ne plačuje za stavbno zemljišče v primerih, ki so predpisani v prvem in drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih in še v naslednjih primerih:
1. za kmetijska zemljišča, ki so po urbanističnih in zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo, dokler se uporabljajo za kmetijske namene ali so urejena kot parkovne površine.
2. za zemljišča, na katerih so komunalni objekti in naprave, železniške tirne naprave in zemljišča, ki so po urbanističnih ali zazidalnih načrtih namenjena za gradnjo komunalnih objektov in naprav,
3. za zemljišča, ki jih pristojne organizacije pripravljajo in spremljajo za oddajo.

Plačevanja nadomestila so v celoti oproščeni: občani, ki prejemajo stalno materialno družbeno pomoč.
V upravičenih primerih lahko posebna komisija, ki jo imenuje lokalna skupnost, občane brez stalnih dohodkov popolnoma ali delno oprosti plačevanja nadomestila.
Upravičenci do oprostitve plačevanja nadomestila morajo oprostitve uveljaviti sami.
Za oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti vlogo pri upravi za družbene prihodke do 31. januarja za tekoče leto.

Za določitev višine nadomestila se uporabljajo naslednja merila:
1. lega zemljišča, namembnost in pridobitna ugodnost zemljišča,
2. stopnja komunalne opremljenosti zemljišča s komunalnimi napravami.

Uporabniku stavbnega zemljišča se višina nadomestila določi:
1. z metodo točkovanja na podlagi sprejetih meril
2. z določitvijo vrednosti točke na podlagi:
– ugotovitve stroškov, ki jih določa srednjeročni plan oziroma letni program urejanja stavbnega zemljišča za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, namenjenih za skupno rabo,
– skupnega števila točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo.
Vrednost točke se oblikuje vsako leto skladno z ovrednotenim programom graditve omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena.

a) Lega, namembnost in pridobitna ugodnost stavbnega zemljišča
Glede na lego, namembnost in pridobitno ugodnost je stavbno zemljišče iz 2. člena tega odloka razdeljeno na območja:
– območje za stanovanjske namene
– območje za družbene dejavnosti
– območje za proizvodne namene
– območje za poslovne namene
– območje za objekte družbene prehrane
b) Stopnja komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami
Ocenjujejo se naslednje vrste komunalnih objektov in naprav:
– urejeno cestišče (asfalt, beton, tlaki, pločnik)
– neurejeno cestišče (makadam)
– možnost priključitve na vodovod
– možnost priključitve na električno omrežje
– možnost priključitve na kanalizacijo
– možnost priključitve na toplovod
– javna razsvetljava
Osnovno izhodišče za določitev stopnje komunalne opremljenosti je za točke 3., 4., 5., 6. in 7. možnost priključitve stavbnega zemljišča na komunalne objekte in naprave. Za ostale točke pa je izhodišče v možnosti neposredne uporabe.
Ob uporabi teh kriterijev se določijo stopnje komunalne opremljenosti:
1. stopnja – 8 vrst možnih priključkov oziroma uporabe
2. stopnja – 7 vrst možnih priključkov oziroma uporabe
3. stopnja – 6 vrst možnih priključkov oziroma uporabe
4. stopnja – 5 vrst možnih priključkov oziroma uporabe
5. stopnja – 4 vrste možnih priključkov oziroma uporabe
6. stopnja – 3 vrste možnih priključkov oziroma uporabe
7. stopnja – 2 vrsti možnih priključkov oziroma uporabe
8. stopnja – 1 vrsta možnih priključkov oziroma uporabe.

Višina nadomestila za m˛ stavbnega zemljišča se določi po skupnem številu točk glede na razporeditev zemljišča v ustrezno območje in ustrezno stopnjo komunalne opremljenosti ter po vrednosti točke. Višina nadomestila za m2 stavbnega zemljišča je zmnožek skupnega števila točk in vrednosti točke.

Zazidano stavbno zemljišče se razvrsti v ustrezno območje iz 10. člena odloka in zanj ugotovi ustrezna stopnja komunalne opremljenosti. Stopnjo komunalne opremljenosti iz 10. člena tega odloka ugotavlja za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ.

Točke za m2 zazidalnega stavbnega zemljišča se določijo po naslednjih tabelah 1 in 2:
Tabela 1

------------------------------------------------------------------------------------
Stanovanjske                         Poslovne površine
površine
------------------------------------------------------------------------------------
30 točk         družbene         proizvodne         poslovne         objekti
                dejavnosti       dejavnosti         dejavnosti       družbene
                                                                     prehrane
------------------------------------------------------------------------------------
                100              250                250              100
------------------------------------------------------------------------------------

Tabela 2
Stopnja komunalne opremljenosti

.                                                                          točke
1. stopnja – 8 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe            100
2. stopnja – 7 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe             90
3. stopnja – 6 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe             80
4. stopnja – 5 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe             60
5. stopnja – 4 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe             50
6. stopnja – 3 vrst možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe             40
7. stopnja – 2 vrsti možnih komunalnih priključkov oziroma uporabe            30

Nezazidano stavbno zemljišče se obremeni s 25 odstotkov točk zazidanega stavbnega zemljišča. Število točk za nezazidano stavbno zemljišče se ugotovi na podlagi razvrstitve nezazidanega stavbnega zemljišča v ustrezno območje iz 10. člena tega odloka in zanj ugotovi ustrezna stopnja komunalne opremljenosti, točke za m˛ nezazidanega stavbnega zemljišča pa se določijo po tabelah 1. in 2. iz 13. člena tega odloka.

Zavezanec, ki plačuje nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča ima pravico zahtevati, da se mu določi nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča od prvega dne naslednjega meseca po pravnomočnosti dovoljenja za uporabo stavbe oziroma od pričetka uporabe stavbe, če se stavba prične uporabljati pred izdajo dovoljenja in je dograjena do vključno tretje gradbene faze.

Nadomestilo določi zavezancu iz 4. člena tega odloka uprava za družbene prihodke pristojna za območje lokalne skupnosti.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje skladu stavbnih zemljišč v občini.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se lahko uporablja samo za namene, ki jih določa prvi odstavek 42. člena zakona o stavbnih zemljiščih.
Sklad stavbnih zemljišč občine Šmarje pri Jelšah lahko v skladu s srednjeročnim planom in letnim programom določi del sredstev nadomestila za krajevne skupnosti, v katerih je predpisano plačevanje nadomestila ter le-te same urejajo stavbna zemljišča v teh območjih.

Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni v roku 30 dni po veljavnosti tega odloka oziroma nastanka obveznosti iz tega naslova prijaviti upravi za družbene prihodke občine Šmarje pri Jelšah vse potrebne podatke za odmero nadomestila. Vse nove obveznosti in spremembe pri osnovah za izračun nadomestila so zavezanci dolžni prijaviti upravi za družbene prihodke občine Šmarje pri Jelšah najkasneje v 30 dneh po nastali obveznosti ali spremembi.

Letno vrednost točke določi s sklepom na predlog SSZ, lokalna skupnost najkasneje do vsakega 1. maja tekočega leta.

Z denarno kaznijo od 20.000. SIT do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek lastnik – fizična oseba, če krši določila 4. in 18. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 100.000 SIT do 360.000 SIT se kaznuje za prekršek lastnik – pravna oseba, če krši določila 4. in 18. člena.
Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, če krši določila 4. in 18. člena.

Z uveljavitvijo tega odloka prenehata veljati odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 13/81) in odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 6/87)

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu.