Na podlagi 10. člena zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS, št. 38/94) in drugega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja ministrica za delo

Ta pravilnik določa vsebino in potek strokovnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit) ter vsebino in potek preizkusa strokovne usposobljenosti inšpektorja za delo (v nadaljnjem besedilu: preizkus).
Preizkus in izpit opravlja inšpektor za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektor) pred komisijo, ki jo imenuje minister, pristojen za delo. Člani komisije morajo imeti visoko strokovno izobrazbo pravne oziroma tehnične smeri.

Izpit obsega splošni in posebni del.
Splošni del strokovnega izpita, ki lahko traja največ 30 minut, je enak za vse inšpektorje in obsega znanja o:
– ustavni ureditvi Republike Slovenije,
– človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah,
– gospodarskih in socialnih razmerjih,
– državni ureditvi,
– lokalni in drugi samoupravi,
– ustavnosti in zakonitosti,
– o postopkih pregona.

Posebni del izpita je razdeljen na področje delovnih razmerij in na področje varstva pri delu.
Poznavanje predpisov, ki urejajo splošni upravni postopek, je praviloma sestavni del posebnega pisnega in ustnega dela izpita.

Področje delovnih razmerij obsega znanja oziroma poznavanje predpisov o:
– delovni zakonodaji,
– kolektivnih pogodbah in splošnih aktih, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge prejemke iz delovnega razmerja,
– zaposlovanju delavcev doma in v tujini,
– sodelovanju delavcev pri upravljanju,
– stavkah.
Področje varstva pri delu obsega znanja oziroma poznavanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu o:
– pravni ureditvi varstva pri delu,
– osnovah medicine dela,
– načelih socialne varnosti,
– pravicah in obveznostih delodajalcev in delavcev v zvezi z varnim in zdravim delom,
– sredstvih in opremi za osebno varstvo delavcev,
– projektiranju, izdelovanju in uporabi sredstev za delo,
– projektiranju, gradnji in uporabi objektov, ki se uporabljajo za delovne in pomožne prostore ter tehnološke procese,
– delu z električnim tokom,
– notranjem transportu in skladiščenju,
– ekologiji dela z elementi varnega okolja,
– delu z nevarnimi snovmi.

Republiški inšpektorat za delo (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat) vloži pri ministrstvu, pristojnem za delo, zahtevo za opravljanje izpita za inšpektorja. Od dneva vložitve zahteve do dneva opravljanja izpita ne sme preteči več kot 60 dni.
Zahtevi za opravljanje izpita se priložijo dokazila o strokovni izobrazbi in imenovanju za inšpektorja.
Z odločbo, ki jo izda minister, pristojen za delo, s katero se dovoli pristop k izpitu, se določita čas in kraj opravljanja izpita.

Posebni del izpita je sestavljen iz ustnega in pisnega dela.
Inšpektor opravlja najprej ustni splošni del izpita, ki obsega predvsem znanja z njegovega delovnega področja. Po uspešno opravljenem ustnem splošnem delu izpita, lahko pristopi k opravljanju pisnega dela izpita. Ustni posebni del izpita se opravlja za pisnim delom.

Pisni del izpita, ki traja največ sedem ur, je pisna naloga z delovnega področja inšpektorja in praviloma sestava upravne odločbe na prvi ali drugi stopnji odločanja, lahko pa tudi sestava tožbe za sprožitev ustavnega spora oziroma sestava drugega akta v skladu s predpisi, ki urejajo upravni postopek.
Pisni del izpita iz prejšnjega odstavka pripravi izpraševalec, v soglasju s predsednikom komisije.
Inšpektor ima lahko pri pisnem delu izpita pri sebi predpise in drugo strokovno literaturo.

Uspešno ocenjen pisni del izpita je pogoj za opravljanje posebnega ustnega dela izpita.
Če je ustni splošni del izpita ali pisni ali ustni posebni del izpita ocenjen neuspešno, predsednik komisije določi, da inšpektor v roku 30 dni ponovi neuspešno ocenjeni del izpita.
Če je inšpektor pri ponovitvi izpita neuspešen, se šteje, da izpita ni opravil.

Ustni posebni del izpita lahko traja največ eno uro in obsega znanja z delovnega področja inšpektorja, preizkus znanja iz pisnega dela izpita ter poznavanje predpisov, ki urejajo upravne postopke.

Uspeh inšpektorja se na izpitu oceni z “opravil” ali “ni opravil”.
Komisija sklepa o uspehu iz prejšnjega odstavka z večino glasov.

Inšpektorju, ki je uspešno opravil izpit se vroči potrdilo o opravljenem izpitu. Potrdilo izda ministrstvo, pristojno za delo.
Potrdilo iz prejšnjega odstavka vsebuje:
– ime in priimek inšpektorja ter kraj in datum rojstva,
– podatek, da je inšpektor opravil izpit,
– podpis predsednika komisije,
– datum in številko potrdila.
Inšpektor, ki ni opravil izpita, se lahko za ponovno opravljanje izpita prijavi v roku, ki mu ga določi komisija ob razglasitvi izpitnega uspeha oziroma najkasneje po šestih mesecih od dneva neuspešno opravljenega izpita.
V primeru iz prejšnjega odstavka se zahtevi za opravljanje izpita priloži odločbo o imenovanju za inšpektorja.
Če inšpektor nima več sklenjenega delovnega razmerja v inšpektoratu, lahko opravlja izpit v skladu z 19. členom tega pravilnika.

O izpitu, o vprašanjih, ki so postavljena na splošnem in posebnem delu izpita ter o rezultatih splošnega in posebnega dela izpita, se vodi zapisnik.

Inšpektorat vloži pri ministrstvu, pristojnem za delo, zahtevo za opravljanje preizkusa za inšpektorja. Zahtevi se priloži odločba o imenovanju za inšpektorja.
Preizkus vodi in nadzoruje višji upravni delavec, ki ga za to pooblasti minister, pristojen za delo.
Preizkus, ki se praviloma opravlja v testni obliki, ima enako vsebino kot posebni del izpita iz 3. člena tega pravilnika in smiselno poteka po postopku, ki je določen za pisni del izpita v 7. členu tega pravilnika. Predmet preizkusa so lahko le predpisi, ki veljajo na dan preizkusa.

Test pripravi komisija iz drugega odstavka 1. člena tega pravilnika.
Test, ki lahko vsebuje največ trideset vprašanj in eno nalogo s področja predpisov, ki urejajo upravni postopek, se oceni z nič do deset točk.
Oceno iz prejšnjega odstavka poda komisija. Preizkus je neuspešen, če test ni ocenjen z najmanj šestimi točkami.
Če je preizkus neuspešen, mora predsednik komisije na zahtevo inšpektorata določiti rok, v katerem inšpektor, ponovi test. Rok za ponovitev testa ne sme biti daljši od 60 dni.

Inšpektorju, ki je uspešno opravil preizkus, izda ministrstvo, pristojno za delo, potrdilo o opravljenem preizkusu.
Potrdilo o opravljenem preizkusu smiselno vsebuje sestavine potrdila iz drugega odstavka 11. člena tega pravilnika.

Ministrstvo, pristojno za delo vodi za vsakega inšpektorja dosje, v katerega se vloži:
– zahtevo za opravljanje izpita z dokazili o strokovni izobrazbi in o imenovanju za inšpektorja,
– datum opravljenega izpita,
– dokazila o pisnem delu izpita,
– zapisnik iz 12. člena tega pravilnika
– kopijo potrdila o opravljenem izpitu, opremljeno z izvirnim podpisom predsednika komisije,
– teste o preizkusu,
– kopijo potrdila o opravljenem preizkusu, opremljeno z izvirnim podpisom predsednika komisije.

O opravljenih izpitih in preizkusih se vodi knjigo, ki vsebuje:
– ime in priimek inšpektorja ter datum in kraj rojstva,
– številko dosjeja iz 16. člena tega pravilnika,
– dokazila o stopnji in vrsti strokovne izobrazbe inšpektorja,
– datum in številko potrdila o izpitu
– datum in številko potrdila o preizkusu.
Knjiga se lahko vodi tudi kot računalniška evidenca, katere sestavni del je dosje iz 16. člena tega pravilnika.

Predsedniku in članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
Stroške izpita in preizkusa krije inšpektorat.
Oseba, ki ni v delovnem razmerju v inšpektoratu, krije stroške strokovnega izpita sama.
Minister, pristojen za delo, določi višino zneska za kritje stroškov izpita in preizkusa.

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za osebe, ki vložijo zahtevo za opravljanje izpita ali preizkusa.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.