Na podlagi petintridesete alinee 55. člena zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 82/94) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Redne preglede naprav za površinsko tretiranje posevkov na traktorski in motorni pogon, naprav za prostorsko tretiranje večletnih nasadov na traktorski in motorni pogon ter večjih motornih agregatov, ki morajo biti predhodno certificirani (v nadaljnjem besedilu: naprave), opravljajo organizacije, ki izpolnjujejo pogoje po tem pravilniku in jih za to pooblasti minister, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).
Pregledujejo se vse naparave v časovnih obdobjih, določenih z zakonom. Za certificirane naprave, ki so bile najmanj 6 mesecev v uporabi, ni potreben celoten pregled, temveč le preizkus črpalke, cevovodov in šobe.

Pooblaščena organizacija mora imeti v delovnem razmerju vsaj enega delavca z najmanj višjo strokovno izobrazbo, in sicer inžinirja kmetijstva, strojništva ali kemije. Poleg tega mora imeti v delovnem razmerju ali po pogodbi o delu tudi enega kmetijskega tehnika in enega mehanika.
Delavec, z višjo strokovno izobrazbo, iz prejšnjega odstavka mora imeti opravljen preizkus znanja s področja naprav za tretiranje rastlin s fitofarmacevtskimi sredstvi.

Pooblaščene organizacije morajo imeti za redne preglede naprav naslednjo opremo:
a) za pregled škropilnic:
1. mehanske in elektronske naprave za meritve prečne površinske razpršitve škropiva
– segmentirano testirno mizo, ki mora biti dolga najmanj 12 metrov, široka pa najmanj 1,5 metra. Razmik med žlebi mora biti 10 cm, dovoljena toleranca je 2,5 milimetra. Točnost razmika med žlebi je treba pred pričetkom meritve vsake škropilnice preveriti s posebno šablono. Dolžina žlebov mora biti najmanj 1,5 metra, globina pa 8 centimetrov. Sestavni del mize so tudi menzure, ki morajo biti enake, s prostornino najmanj 500 mililitrov, dovoljeno odstopanje je največ 2 % od izmerjene količine oziroma 10 mililitrov. Delitev na skali merilnih menzur je 10 mililitrov, ali
– testirno mizo z žlebastim merilnim pomičnim mehanizmom in z elektronskim izvrednotenjem /določanjem/ merjenih vrednosti, ki mora imeti točne razmike med žlebi po 10 centimetrov, s toleranco 1 milimeter. Pomikanje merilnega pomičnega mehanizma po delovni širini škropilnice mora potekati postopno, s toleranco 20 milimetrov. Napake pri merjenju prostorninskega pretoka v posameznih žlebih pri pretoku 300 mililitrov na minuto smejo znašati največ 4 %. V navodilih za uporabo inštrumenta morajo biti podatki za umeritev, ali
– drugačno testirno mizo, če deluje z enako točnostjo.
2. merilnik prostorninskih pretokov črpalk in za preverjanje pretočnih merilnikov krmilne armature na napravi
Merilnik mora imeti tako merilno območje, da je možno izmeriti pretok naprave. Za preskus vgrajenih merilnikov pretoka je potrebna posebna kontrolna armatura, sestavljena iz ločenega povratnega voda, tlačnega regulatorja, manometra, merilnika pretoka in tlačnega varnostnega ventila.
Če ni mogoče vzpostaviti stika med kontrolno armaturo merilnika in krmilno armaturo naprave, mora organizacija imeti na razpolago dodatne pomožne dele (npr. reducirne spojke).
Točnost merilne skale na merilniku je treba preveriti.
Merilnik ima lahko merilno napako do 2 % merjene vrednosti.
3. instrument za preskušanje manometrov
Testirni manometer mora biti umerjen, določenega kakovostnega razreda, s premerom najmanj 100 milimetrov. Merilno območje se ravna po napravah, katerih manometri se preizušajo in se morajo umeriti, pri čemer mora imeti manometer za poljedelske škropilnice skalo do 16 barov, manometer za škropilnice za sadjarstvo, vinogradništvo in hmeljarstvo pa skalo do 60 barov. Če je preizkusni manometer spojen neposredno z manometrom na napravi, mora biti zavarovan z varnostnim ventilom.
Najmanjše zahteve za testirne manometre so navedene v spodnji tabeli:

----------------------------------------------------------------
tlačno       delitev na       točnost      zahtevani    pri
območje      številčnici      (bar)        kakovostni   merilnem
(bar)        največ                        razred       območju
             (bar)                                      (bar)
----------------------------------------------------------------
0 - 6        0,1               0,1         1,6          1,6
                                           1,0          1,0
                                           0,6          16
6 - 16       0,2               0,25        1,6          16
                                           1,0          25
                                           2,5          40
>16          1,0               1,0         1,6          60
                                           1,0          100
-----------------------------------------------------------------

4. merilne menzure
Merilne menzure morajo biti iz kakovostne plastike in morajo imeti merilno območje 2 litra, dovoljeno odstopanje 20 mililitrov, in skalo z delitvijo do največ 20 ml. Število menzur mora biti enako številu šob posameznih tipov naprav, za vinogradniške pršilnike zadošča 10 menzur, za pršilnike za hmeljnike pa 20 menzur.
5. specialno pomično računalo ali kalkulator ali preglednice za določevanje dozirnih parametrov;
6. merilnik vrtljajev;
7. uro štoparico;
8. pomagalo za nastavitev kota šobnega zamika na škropilni armaturi
Pomagalo za preverjanje kota šobnega zamika sme odstopati največ za 2 kotni stopinji od nastavljene vrednosti.
b) za pregled pršilnikov
1. merilno opremo, ki je navedena v 2. do 7. točki točke a) tega člena
2. testirno mizo s testirno napravo za merjenje pretoka posamičnih šob
Velikost testirne mize je odvisna od števila šob na pršilniku, saj je treba pri eni meritvi zajeti vse šobe hkrati. Sestavni del testirne mize so merilne menzure, ki morajo biti take kot so navedene v 4. točki a) točke tega člena ali drugačne, če delujejo z enako točnostjo. Plastične cevke, ki se namestijo na vsako šobo je treba napeljati v merilne menzure.
3. kotomeri za nastavitev kota šobnega nagiba
Kotomeri za nastavitev kota šobnega nagiba lahko odstopajo za 2 kotni stopinji od točke umerjenosti.

Pooblaščena organizacija mora na svoje stroške vsaka tri leta zagotoviti preverjanje točnosti merilnih instrumentov. Rezultati preveritve se vpišejo v kontrolno knjigo za merilne naprave, ki jo vodi pooblaščena organizacija.

Redni pregledi naprav se lahko opravijo v prostorih pooblaščene organizacije ali na terenu. Pregledi se praviloma opravijo pred začetkom rastne sezone. Pooblaščene organizacije zagotovijo, da je pri pregledih zagotovljena tudi ustrezno usposobljena servisna služba za naprave.
Imetniki naprav morajo na redni pregled pripeljati temeljito očiščene naprave v delovnem stanju s pripadajočo opremo. Rezervoar naprave mora biti napolnjen s čisto vodo najmanj do polovice njegove prostornine.
Pregledovanje mora biti opravljeno na lokacijah, kjer ni nevarnosti onesnaženja vodnih virov in podtalnice in ki so zavarovane pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Pri pregledovanju naprav je treba v največji možni meri uporabljeno vodo vrniti v rezervoar naprave in jo odpeljati s kraja pregleda.

Za pridobitev znaka o pregledu morajo naprave ob pregledu izpolnjevati naslednje pogoje:
a) škropilnice
1.) kardanski, verižni, jermenski pogoni in reduktor morajo biti neizrabljeni in brezhibni;
2.) črpalka: prostorninski pretok črpalke mora pokrivati pretoke šob, hidravličnega mešanja in hidravličnih izgub. Kot orientacijski podatek je pretok 5 litrov na 1 meter delovne širine (širina škropilne armature), pri delovnem tlaku in vrtilni hitrosti pogonske gredi, ki ju priporoča izdelovalec naprave. Pri napravah s hidravličnim mešanjem škropiva mora črpalka zagotoviti še dodaten pretok, in sicer pri rezervoarjih do 1000 l prostornine do 5 %, pri rezervoarjih s skupno prostornino med 1000 in 2000 l do 4 % in pri rezervoarjih s prostornino preko 2000 l do 3 % uporabne ali indicirane prostornine.
Večji rezervoarji potrebujejo dodatno črpalko za hidravlično mešanje ali injektorsko mešanje, če so opremljeni z visokotlačno črpalko. Nihanje pretoka mora biti ublaženo.
Pretok je treba izmeriti pri standardizirani vrtilni hitrosti priključne gredi traktorja, ki je določena s standardom DIN 9611, in pri tehnični dokumentaciji predpisanem tlaku, ter pregledati delovanje hidravličnega amortizerja, ki blaži nihanje pretoka. Pretok črpalke mora biti usklajen s potrebami naprave. Odstopanje pretoka črpalke sme znašati največ 15 % od deklariranega črpalkinega pretoka, ki ga navaja izdelovalec v tehnični dokumentaciji;
3. mešalni mehanizem: že pri polovični vrtilni hitrosti in pri polovično napolnjenem rezervoarju mora biti mešanje škropiva intenzivno. Poskrbeti je treba za pravilno vgraditev mešalnega mehanizma, pri hidravličnem mešanju pa upoštevati zahtevo iz prejšnje alinee;
4. rezervoar: polnjenje rezervoarja poteka lahko preko nalivalne odprtine ali preko polnilnega mehanizma (ejektor).
Če poteka polnjenje soda preko nalivalne odprtine, mora biti sod opremljen z dobro zatesnjenim pokrovom z vdelano izvrtino za izenačitev tlaka, kakor tudi z vodostajnim mehanizmom, ki omogoča lahko odčitavanje. Odprtina za praznjenje mora biti takšna, da pri praznjenju ne pride do polivanja. Mehanizmi za polnjenje rezervoarja morajo preprečevati odtekanje škropiva v nasprotni smeri sesanja oziroma črpanja. Polnilni mehanizmi morajo biti opremljeni s sitom z gostoto M - 20.
Pribor za izplakovanje mora imeti zaščitno mrežo z odprtinami do 2 cm premera in mora služiti tudi za izplakovanje kanistrov za škropivo;
5. armature: vsi merilni in prekinjevalni mehanizmi ter mehanizmi za nastavitev tlaka morajo brezhibno delovati. Kontrolna armatura in ventili na škropilnici morajo biti nameščeni tako, da so dobro vidni in da je njihovo krmiljenje med vožnjo za voznika nenaporno. Manometri morajo ustrezati glede na merilno območje namenu uporabe naprave. Glede na točnost mora manometer spadati v kakovostni razred, naveden v tabeli, v skladu s standardom DIN 16005, z najmanjšim premerom ohišja 60 mm. Merilna skala mora imeti v merilnem območju delitev najmanj po 0,2 bara.
Za manometre kakovostnega razreda 2.5 po DIN 16005 so dovoljena naslednja odstopanja:

-------------------------------------------------------
za gornje tlačne vrednosti          največja odstopanja
 /bar/                                   /bar/
-------------------------------------------------------
     5                                   0,125
     6                                    0,15
    10                                    0,25
    16                                     0,4
    20                                     0,5
    25                                   0,625
-------------------------------------------------------

Druge merilne naprave (npr. merilnik pretoka) smejo pri meritvah v delovnem območju odstopati do 5 %. Tlačni regulatorji morajo pri stalni vrtilni hitrosti vzdrževati stalen tlak, pri čemer se mora tlak pri vključitvi in izključitvi pretoka vrniti na prvotno vrednost. Pri pregledu se lahko preizkusi delovanje mehanizmov za vzdrževanje stalnega hektarskega odmerka. Odstopanja od hektarskega odmerka zaradi odpiranja in zapiranja pretoka na delu škropilne armature ali zaradi spreminjanja hitrosti vozila v trajanju največ 5 sekund smejo biti do 10 % od hektarskega odmerka, dobljenega pri neprekinjenem delovanju;
6. cevovodi: cevovodi morajo biti dobro tesnjeni in cevi razmeščene tako, da imajo šobe neoviran in enak dotok škropiva. Cevi ne smejo biti preganjene in zožene, med škropljenjem pa ne smejo priti v stik s šobnim curkom. Cevi in cevne priključke je treba pregledati pri delovnem tlaku, ki ne sme biti nižji od 10 barov;
7. filtri: škropivo mora biti dobro filtrirano. V sesalnem in tlačnem vodu mora biti vgrajen najmanj en filter. Gostota mreže filtrskih vložkov (sit) mora biti usklajena z velikostjo šobnih odprtin. Filtri v cevni napeljavi morajo biti razmeščeni tako, da se pri zamašitvi opazi na manometru znaten padec tlaka. Filtrski vložki ne smejo biti poškodovani. Gostota mrežice sit na tlačnem vodu mora biti manjša od preseka šobne odprtine;
8. škropilna armatura: škropilna armatura ne sme biti mehansko deformirana ali zvita in mora biti v vseh smereh stabilna. Na škropilni armaturi mora biti vgrajen učinkovit mehanizem za vračanje armature v prvoten položaj (odmični mehanizem) po pregibu ob naletu na oviro. Armatura do 10 m širine ne potrebuje mehanizma za pregibanje v smeri vožnje. Šobni curki ne smejo zadevati v dele naprave. Šobe morajo biti enakomerno razporejene po celotni delovni širini. Pri armaturah prek 10 m širine morata biti šobi na obeh koncih armature zavarovani proti poškodbam, ki bi nastale zaradi udarcev ob tla pri nihanju (na primer z distančnikom). Pri preklapljanju armaturnih delov v transportno lego šobe ne smejo biti zasukane tako, da bi se spremenila njihova pravilna lega pri škropljenju. Škropilna armatura se mora vklapljati in izklapljati najmanj v dveh delih. V transportnem in v delovnem položaju je treba armaturo preskusiti na spojih, zvezah, vzgibih, pri višinskih nastavitvah, po vodoravni legi, po šobnem razmiku in na odmičnem mehanizmu, nihalno obešanje armature, prilagajanje armature na nagib terena ter armaturne dele;
9. šobe in enakomernost prečne distribucije škropiva: pretokov in prečne distribucije škropiva ni treba testirati, če je škropilna armatura opremljena s pravilno nameščenimi certificiranimi nerabljenimi šobami. Na škropilni armaturi so lahko le certificirane šobe, enake po tipu, velikosti in pretoku, vključno s protikapljalnimi mehanizmi in filtri. Potem, ko se šobe zapre, ne smejo kapljati več kot 2 ml, kar je približno 20 kapljic.
Pri prečni distribuciji, izmerjeni na testirni mizi z 10 cm razmikom žlebov, smejo posamezne izmerjene vrednosti v območju sestavljenega curka odstopati do 15 % od aritmetične sredine. Če se kakovost distribucije vrednoti z relativnim standardnim odmikom, ta ne sme presegati 9 %. Če so na isti armaturi nameščeni različni tipi šob, jih je treba preskusiti po tipih. Z večkratnim odpiranjem in zapiranjem pretoka na šobah je treba preskusiti kapljanje, ki po zaprtju ne sme presegati količine 20 ml na šobo. Pred začetkom merjenja prečne distribucije škropiva je treba preveriti, če vse šobe enakomerno škropijo in če so pravilno nastavljene.
Preskušanje šob poteka pod optimalnim tlakom in na višini od testirne mize, kot ju priporoča izdelovalec šob.
b) pršilniki
1. armature: vsi merilni in prekinjevalni mehanizmi ter mehanizmi za nastavitev tlaka morajo brezhibno delovati. Kontrolna armatura in ventili morajo biti nameščeni tako, da so dobro vidni in je njihovo krmiljenje med vožnjo nenaporno. Manometri morajo ustrezati glede na merilno območje ter namen uporabe naprave. Glede na točnost mora manometer spadati v kakovostni razred s toleranco odstopanja 2,5 % v skladu s standardom DIN 16005, z najmanjšim premerom ohišja 60 mm. Merilna skala mora imeti delitev do 20 barov največ po en bar, med 20 in 40 bari največ po 2 bara, prek tega pa po 5 barov.
Pri pršilnikih s pnevmatsko razpršitvijo se upoštevajo navodila, specifična za to vrsto pršilnikov. Omogočeno mora biti vklapljanje in izklapljanje leve in desne polovice šobnega loka.
Vlečeni pršilniki morajo biti opremljeni z daljinskim krmiljenjem krmilne armature.
Druge merilne naprave (npr. merilnik pretoka) smejo pri meritvah v delovnem območju odstopati največ za 5 %. Tlačni regulatorji morajo vzdrževati pri stalni vrtilni hitrosti stalen tlak, pri čemer se mora tlak pri vključitvi in izključitvi pretoka vrniti na prvotno vrednost. Če ima naprava mehanizem za vzdrževanje stalnega hektarskega odmerka, se ga pri pregledovanju preizkusi. Odstopanje od hektarskega odmerka zaradi odpiranja in zapiranja pretoka na delih škropilne armature ali zaradi spremembe vozne hitrosti v trajanju največ 5 sekund, je lahko 10 % od hektarskega odmerka pri neprekinjenem delovanju.
2. puhalo: pršilniki morajo po konstrukciji in opremi ustrezati tehničnim navodilom za rabo. Njihova nazivna vrtilna hitrost (navedena v tehnični dokumentaciji) mora biti dosežena pri standardizirani vrtilni hitrosti traktorske priključne gredi, ki jo določa standard DIN 9611. Pri dvo ali večdelnem pršilnem ustju mora biti mogoče odpiranje in zapiranje vsakega dela posebej. Usmerjevalniki zraka morajo biti nastavljivi v razne smeri.
3. šobe in distribucija škropiva: pršilnik mora biti opremljen s šobami, s katerimi je omogočena nastavitev hektarskih odmerkov po preglednicah pretokov, ki jih pršilnik zmore. Različne šobe morajo biti simetrično nameščene levo in desno po pršilnem ustju. Vsaka šoba istega tipa mora oblikovati enak curek. Pretoki posamičnih šob ne smejo odstopati več kot 10 % od povprečja. Pred pričetkom merjenja pretokov posameznih šob je treba preveriti, če vse šobe brezhibno škropijo, če so pravilno nastavljene ter če obstoječi protikapljalni mehanizmi pravilno delujejo. Če so na isti armaturi nameščeni različni tipi šob, jih je treba preskusiti po tipih.
Nagib na pršilnem ustju sme odstopati za 2 kotni stopinji od kota nastavitve.
Glede črpalke, mešalnega mehanizma, rezervoarja, cevovodov in filtrov veljajo enake zahteve, kot za škropilnice.

Poleg zahtev navedenih v 6. členu tega pravilnika, morajo škropilnice in pršilniki izpolnjevati vse varnostne zahteve, ki so navedene v varnostnem poročilu, katerega obrazec je objavljen v prilogi 1 in je sestavni del tega pravilnika.

Rezultate pregleda je treba vnesti v poročilo. Obrazca poročil za naprave sta objavljena v prilogah 2 in 3 in sta sestavni del tega pravilnika.
Poročilo se izdela v dveh izvodih. En izvod zadrži pooblaščena organizacija, drugega pa prejme imetnik naprave.
Pooblaščena organizacija mora poročila arhivirati za dobo desetih let na klasičen način ali pa na računalniško disketo.

Na podlagi pozitivnega izida pregleda se na vidno mesto na pregledani napravi nalepi znak o pregledu.
Znak je ovalne oblike in ima vpisano zaporedno številko. Znak za naprave, ki se pregledujejo na eno leto, je zelene barve, znak za naprave, ki se pregledujeo na tri leta, pa je modre barve. Na gornjem delu znaka piše “PREGLEDANO”, pod tem pa je navedeno besedilo “ Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano”. Na sredini znaka je na levi strani navedena letnica pregleda, na desni strani letnica veljavnosti znaka, vmes pa je znak, ki simbolizira pšenično klasje, sonce, zemljo in vodo. V spodnjem delu znaka je zaporedna številka znaka.
Skica znaka o pregledu je sestavni del tega pravilnika in je objavljena skupaj z njim kot priloga 4.
Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in prehano v začetku vsakega leta razdeli znake pooblaščenim organizacijam. Ob koncu leta morajo pooblaščene organizacije neuporabljene znake vrniti izdajatelju.

Imetniki lahko naprave, ki so bile v rabi in obratovanju pred uveljavitvijo zakona o zdravstvenem varstvu rastlin, uporabljajo ne da bi bile certificirane in označene z znakom o skladnosti.
Imetniki naprav iz prejšnjega odstavka morajo v enem letu od uveljavitve zakona o zdravstvenem varstvu rastlin naprave dati v pregled po tem pravilniku.

Ta pravilnik začne veljati peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.