Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 6/94) je Občinski svet občine Miren-Kostanjevica na seji dne 9. februarja 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Miren-Kostanjevica
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine MIREN-KOSTANJEVICA obsega območja naslednjih naselij:
Bilje Lokvica Orehovlje
Hudi Log Miren Sela na Krasu
Korita na Krasu Nova Vas Temnica
Kostanjevica na Krasu Novelo Vojščica
Lipa Opatje selo Vrtoče
Celoten obseg občine MIREN-KOSTANJEVICA je razviden iz topografske karte, ki je v prilogi. Meje občine so določene s soglasji sosednjih občin na podlagi katastrskih map.
2. člen
Občina MIREN-KOSTANJEVICA (v nadaljnjem besedilu: občina) varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država ali mestna občina.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine. Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani občine se lahko na prvi stopnji postopka obračajo s peticijo ali drugačno pobudo na katerikoli organ krajevne skupnosti, na drugi stopnji pa na pristojni organ občine. Odgovor na peticijo ali pobudo mora biti dan najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine MIREN-KOSTANJEVICA je v Mirnu. Hišna št. 137.
Občina ima grb, zastavo, žig in pečat. Obliko, velikost in način uporabe simbolov občine določa poseben odlok.
V občini se praznuje občinski praznik. Datum praznovanja določi občinski svet.
Občina podeljuje zaslužnim občanom, pravnim osebam in organizacijam naziv častnega občana, nagrade in druga priznanja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.
6. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti: Bilje, Kostanjevica na Krasu, Miren, Opatje selo, Sela na Krasu, Temnica, Vojščica. Njihova območja so opredeljena na topografski karti. .
Krajevna skupnost je pravna oseba, ki zastopa skupnost krajanov v okviru svojih pooblastil.
V primeru, da nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine, ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju nove krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se referenduma udeležili. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volilcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
7. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje, izvrševanje ali izvedbo določenih zadev ali zadeve iz občinske pristojnosti v pristojnost krajevne skupnosti na podlagi predhodnega predloga ali soglasja. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
8. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti v pisni obliki, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti. Kolikor občinski svet ne prejme mnenja v predvidenem roku, lahko odloča brez soglasja.
9. člen
Občina sodeluje z drugimi občinami pri opravljanju skupnih zadev po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina preko svojih organov samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke in druge dajatve,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja delovanje občinskih javnih služb,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa sankcije in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge zadeve lokalnega značaja.
2. skrbi za:
– delovanje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine,
– za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije.
3. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, tehnične kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih tovrstnih dejavnosti,
– zagotavlja denarno pomoč in tekoče prenose v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– zagotavlja sredstva za požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
4. na področju upravljanja:
– upravlja z občinskim premoženjem,
– upravlja lokalne javne službe in sodeluje z vodstvi drugih podjetij,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja z občinskimi javnimi površinami in drugim javnim dobrom,
– upravlja z javnimi komunikacijami in objekti.
5. vzdržuje:
– javne komunikacije in objekte.
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
7. zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje v primerih elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov.
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– s sredstvi za delovanje in razvoj občine.
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.
11. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mestne občine
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev, za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja vozil,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– delovanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
12. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja
– druge dajatve, ki jih svet določi z odloki.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
13. člen
Organi občine so občinski svet, župan, občinski odbori in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija. Občina ima tudi statutarno-pravno komisijo in komisijo za mandatna vprašanja in imenovanja.
Občina ima tudi razširjeni občinski svet in svet krajevnih skupnosti.
Razširjeni občinski svet je posvetovalno telo sestavljeno iz občinskih svetnikov, predsednikov občinskih odborov in sveta krajevnih skupnosti.
Razširjeni občinski svet sklicuje lahko župan na lastno pobudo, na zahtevo sveta krajevnih skupnosti ali predsednik občinskega sveta na pobudo četrtine članov občinskega sveta. Sprejete zaključke na seji razširjenega občinskega sveta obravnava občinski svet na redni seji.
Člani organov občine, razen župana, opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
14. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti se volijo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov preko oglasne deske na sedežu občine.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
16. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima zlasti naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– preprečuje neracionalno razpolaganje z občinskim premoženjem in porabo finančnih in drugih sredstev,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje člane nadzornega odbora in drugih odborov,
– imenuje volilne komisije za volitve v svete krajevnih skupnosti,
– imenuje in razrešuje tajnika,
– imenuje druge s tem statutom določene komisije,
– voli in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo odborov, župana in podžupana,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– na predlog župana določa sistemizacijo delovnih mest občinske uprave ,
– na predlog župana imenuje višje upravne delavce,
– sprejema letni plan kadrov,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– določa odškodnine za uporabo ali poškodovanje občinskega premoženja,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje za uporabo javnih komunikacij,
– predpisuje pogoje in določa davke v skladu z 12. členom,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– sprejema spremembo meje občine v korist občine,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,
– sprejema spremembo občinske meje in meje krajevne skupnosti,
– ustanavlja, ukinja in daje soglasje za ustanovitev občinskih in drugih skladov,
– imenuje predstavnike v upravne odbore javnih podjetij.
18. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov državnih organov in tistih odgovornih v mestnih občinah, katerih delovno področje sega na področje občine.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
19. člen
Občinski svet ima 15 članov.
Župan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu v skladu z zakonom o volitvah.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
21. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo novega občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta do izvolitve novega občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima tajnika sveta, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Tajnika imenuje občinski svet.
Funkciji tajnika občine in sekretarja sveta se izključujeta.
23. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga vsak član sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov na njej prisotnih članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina na seji prisotnih članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
24. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta KS, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmaj četrtine članov občinskega sveta, pisno pobudo lahko poda posamezni član sveta, v tem primeru odloča predsednik.
V prej navedenih primerih mora predsednik sveta sklicati sejo najkasneje v 15. dneh.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih, če s poslovnikom ni drugače določeno.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je dolžan zadevo, ki je v skladu s tem statutom in poslovnikom pravilno vložena, uvrstiti na dnevni red seje občinskega sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu in predstavnikom občinskih odborov, ter za odgovore nanje.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes ali zakon, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Župan in predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča najmanj polovica njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino za posamezne zadeve.
Glasovanje je praviloma javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut, in kadar tako odloči občinski svet z glasovanjem..
27. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino na seji navzočih članov.
3. Župan
28. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z 2/3 večino glasov prisotnih članov.
Župan praviloma opravlja svojo funkcijo poklicno.
29. člen
Župan opravlja naslednje naloge (upoštevajoč drugi odstavek 72. člena):
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
30. člen
Župan ima pravico in dolžnost zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma pristojnega občinskega odbora.
Arbiter na prvi stopnji je statutarno-pravna komisija občinskega sveta. Arbiter na drugi stopnji je pristojno ministrstvo.
Kolikor svet oziroma odbor sprejme nezakonito ali neprimerno odločitev, ki se nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
31. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov. Sej nadzornega odbora pa le na povabilo nadzornega odbora.
32. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz tretje in četrte alinee 29. člena tega statuta.
4. Občinski odbori
33. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za kulturo, šolstvo, šport in tehnično kulturo,
– odbor za zdravstvo in socialno varstvo,
– odbor za izvensodno poravnavo.
34. člen
Odbor za gospodarstvo opravlja naslednje naloge:
– obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
– obravnava in predlaga v sprejem občinski proračunski plan in zaključni proračun
– spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna
– obravnava delo služb in zavodov, ki se financirajo iz občinskega proračuna
– obravnava in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
35. člen
Odbor za okolje in prostor opravlja naslednje naloge:
– obravnava in predlaga v sprejem občinski proračunski plan in zaključni račun občine
– obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
– obravnava problematiko na podlagi prostorskega urejanja občine
– spremlja izdelavo prostorskih izvedbenih aktov
– obravnava predloge, pripombe in pritožbe občanov ali podjetij na sprejete prostorske izvedbene akte
– predlaga rešitve za reševanje prostorskih in okoljevarstvenih problemov
– obravnava stanje varovanja in urejanja okolja in prostora
– obravnava, izvaja in ocenjuje investicijsko dejavnost občine
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
36. člen
Odbor za kulturo, šolstvo, šport in tehnično kulturo
– obravnava in predlaga v sprejem občinski proračunski plan in zaključni račun občine
– obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturno dejavnostjo otroškim varstvom in športom
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov
– organizira vzgojo udeležencev v cestnem prometu
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
37. člen
Odbor za zdravstvo in socialno varstvo
– obravnava in predlaga v sprejem občinski proračunski plan in zaključni račun občine
– obravnava in predlaga občinskemu svetu sprejem odlokov in drugih splošnih aktov
– oblikuje ukrepe ukrepe s področja zdravstva in socialne politike
– skrbi za smotrno uporabo in povečanje socialnega sklada stanovanj v občini
– opravlja druge naloge, ki mu jih naloži občinski svet.
38. člen
Odbor za izvensodno poravnavo
– poskuša stranke v sporu nepristransko privesti do sporazuma.
39. člen
Občinski svet določa število članov posameznih odborov s sklepom.
Člani odborov so poleg svetnikov tudi občani največ do 2/3 sestave odbora.
40. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb,
– predlaga svetu sprejem pravilnikov in drugih aktov.
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih s sklepom poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvotretjinsko večino na seji navzočih članov.
Občinski odbor sprejme poslovnik o svojem delu z dvotretjinsko večino na seji navzočih članov.
41. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Odbor je razrešen, ko svet z večino glasov na seji prisotnih članov izvoli nov odbor.
42. člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed svojih članov z večino glasov vseh članov odbora s soglasjem občinskega sveta.
O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali člani sveta, svet krajevnih skupnosti, najvišji organ zainteresirane organizacije oziroma društva v občini ali 1% volilcev.
Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu. Ne glede na to mora biti na listo uvrščen vsaj en kandidat izmed občanov v skladu s 39. členom.
43. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidate glasovala večina na seji prisotnih članov občinskega sveta.
Če posamezni kandidati niso dobili potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo za manjkajoče člane odbora.
5. Nadzorni odbor
44. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad dotokom sredstev v občinski proračun
– opravlja nadzor nad rapolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev,
– preprečuje nenamensko in nesmotrno uporabo občinskih sredstev,
– opravlja druge naloge določene s tem statutom.
Nadzorni odbor redno obvešča občinski svet, vendar najmanj dvakrat letno pripravi pisno poročilo občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
45. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino na seji navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov članov občinskega sveta, sveta krajevnih skupnosti ali 1% volilcev.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
6. Občinske komisije
46. člen
Občinske komisije so:
– občinska volilna komisija
– statutarno-pravna komisija
– komisija za mandatna vprašanja in imenovanja.
Občinski svet lahko imenuje komisije v skladu s potrebami prehodnega značaja.
47. člen
Občinska volilna komisija razpiše in vodi volitve za občinski svet, za župana in za svete krajevnih skupnosti. Število članov volilne komisije je po zakonu o lokalnih volitvah in po odločbi občinskega sveta. Komisijo voli občinski svet z večino prisotnih članov. Komisija pripravi poslovnik, ki ga potrdi občinski svet.
Statutarno-pravna komisija pripravi statut občine in poslovnik občinskega sveta. Občinski svet sprejema statut občine z dvetretjinsko večino članov občinskega sveta, poslovnik pa z večino na seji prisotnih članov. Komisijo voli občinski svet z večino na seji prisotnih članov.
Komisija za mandatna vprašanja in imenovanja verificira mandate občinskih svetnikov, župana in vse mandate o katerih odloča občinski svet. Komisijo voli občinski svet z večino prisotnih članov.
7. Svet krajevnih skupnosti
48. člen
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini. Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost izvoli v svet krajevnih skupnosti po enega predstavnika.
49. člen
Svet krajevnih skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet krajevnih skupnosti lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet krajevnih skupnosti poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta, ki mora biti objavljen v uradnem glasilu. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z dvetretinsko večino vseh članov sveta.
Svet lahko sklicuje župan na lastno pobudo, na zahtevo sveta krajevnih skupnosti ali predsednik občinskega sveta na pobudo četrtine članov občinskega sveta. Sprejete zaključke na seji razširjenega občinskega sveta obravnava občinski svet na redni seji.
8. Organi krajevnih skupnosti
50. člen
Svet krajevne skupnosti je organ krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti volijo volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta, na podlagi sklepa občinskega sveta. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše in izvede občinska volilna komisija.
51. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
Število članov sveta KS določi občinski svet s sklepom.
52. člen
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
9. Neposredne oblike odločanja občanov
53. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
54. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
55. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej,
– daje predlog za izredne volitve za župana,
– predlaga kandidate v občinske odbore.
56. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej,
– daje predlog o razrešitvi predsednika sveta krajevne skupnosti,
– predlaga kandidate v svet KS, odbore KS in občinske odbore.
57. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Zbor krajanov v krajevni skupnosti skliče župan, predsednik KS ali svetnik volilne enote v katero spada KS, na lastno pobudo ali na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
58. člen
Občinski svet lahko o svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico do glasovanja na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
59. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
60. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali le za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 53. in 54. člena tega statuta.
61. člen
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
62. člen
Organizacija občinske uprave je določena s tem statutom. Župan lahko občinskemu svetu predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejšo organizacijo občinske uprave lahko občinski svet na predlog župana določi z odlokom.
63. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja občinske uprave, (upoštevajoč drugi odstavek 72. člena).
64. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava poleg s statutom in zakonom določenih nalog opravlja informacijsko dejavnost na svojem območju.
65. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu. Za svoje delo je tajnik disciplinsko odgovoren občinskemu svet, ki ga imenuje in razrešuje.
66. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni in drugi strokovni delavci.
Višje upravne delavce imenuje občinski svet na predlog župana.
67. člen
Tajnik, višji upravni in drugi strokovni delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom in sistemizacijo delovnih mest ter pravilnikom o nagrajevanju sprejme občinski svet na predlog župana.
Občinski svet, na predlog župana, sprejema letni plan kadrov v skladu s sistemizacijo.
68. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu občinskega sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar je to v pristojnosti občinske uprave, v skladu z zakonom.
69. člen
Za izvajanje posamičnih aktov izvirne pristojnosti občine, ki jih izdaja župan (upoštevajoč drugi odstavek 72. člena), lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
70. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti se uradne osebe ravnajo po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
71. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu z veljavnimi predpisi.
72. člen
O upravnih stvareh občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob prej navedenih pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh s pooblastilom župana odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
73. člen
O pritožbah zoper posamične akte izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan (upoštevajoč drugi odstavek 72. člena). Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
74. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika v upravnem postopku odloča župan.
O izločitvi uradne osebe v upravnem postopku odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
75. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva navedenega v prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
76. člen
Kolikor občani zaznajo nepravilnosti pri odločanju občinskih organov se lahko najprej pritožijo na občinski svet. Kolikor z odgovorom niso zadovoljni lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi. Odgovor na pritožbo mora biti dan v zakonskem roku.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
77. člen
Občina praviloma organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki,
– javna snaga in čiščenje javnih površin, urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
78. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo.
79. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
80. člen
Občinski svet lahko z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet lahko sprejme v last in upravljanje posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod na podlagi zakona ali sporazuma z drugimi pravnimi subjekti ali ga z odlokom ustanovi.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
81. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi, odtujitvi premičnin in nepremičnin, denarnih sredstev ter pravic občine.
82. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in iz državnega proračuna ter z donatorstvom.
83. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v letnem proračunskem planu občine, ki ga sprejme občinski svet na predlog strokovnih služb najkasneje do 31. marca tekočega leta.
Letni proračunski plan, zaključni račun in račun financiranja občine sprejme občinski svet. Občinske strokovne službe pripravljajo omenjene akte in jih predlagajo v sprejem občinskemu svetu.
Nadzorni odbor v prejšnjem odstavku omenjene akte pregleda in poda spremno poročilo v pisni obliki pred obravnavo na občinskem svetu.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz proračuna, davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
84. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni v letnem proračunskem planu, kar pomeni, da se v imenu občine smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunskem planu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
85. člen
Za izvrševanje proračunskega plana je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
86. člen
Če se zaradi neenakomernega dotoka prihodkov proračuna izvrševanje proračunskega plana ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5% sprejetega proračunskega plana, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča občinski svet. Izvršilni organ je župan.
87. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, kar se določi vsako leto s proračunskim planom, vendar najmanj 0,2 % letnega prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana. Izločanje v rezervo se opravi vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve praviloma preneha, ko dosežejo rezerve občine 1 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto, če občinski svet ne odloči drugače.
88. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci in podobno,
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi in vračanju sredstev iz 1. in 3. točke odloča občinski svet.
Z odlokom občine lahko občinski svet določi, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 2. točke do zneska, določenega v proračunskem planu za tekoče leto.
89. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračunski plan, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, planirani in doseženi odhodki, ter planirana in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
90. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
91. člen
Občina se lahko zadolži tudi za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
92. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
93. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dotacije iz državnega proračuna.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
94. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni,
– rente,
– najemnine občinskih zemljišč in objektov.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
95. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
96. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba v skladu z računovodskimi standardi in s poglavjem VI. tega statuta.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.
Podpisovanje virmanov je kolektivno.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
97. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta ter druge akte določene s tem statutom.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike s soglasjem občinskega sveta.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračunski plan in zaključni račun proračuna.
98. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
99. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
100. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
101. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
102. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
103. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
104. člen
Z letnim proračunskim planom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski letni proračunski plan se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski letni proračunski plan je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
105. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta, ki ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta.
106. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
107. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
108. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah, razen v primerih določenih s tem statutom.
109. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
110. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
111. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
112. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje večina navzočih članov.
113. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet praviloma na eni obravnavi.
114. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in na oglasni deski občine, veljati pričnejo petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3. Posamični akti občine
115. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odločajo občinski organi o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
116. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na prvi stopnji župan (upoštevajoč drugi odstavek 72. člena), na drugi stopnji občinski svet.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
117. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo na pristojnem ministrstvu za lokalno samoupravo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, mestne občine ali sosednje občine brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
118. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če druga občina posega v njeno pristojnost.
119. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
120. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient (upoštevaje drugi odstavek 72. člena tega statuta), če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
121. člen
Stvarno pristojni občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga posreduje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
IX. POVEZOVANJE OBČINE Z DRUGO OBČINO IN DRUGO SODELOVANJE
122. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja. O povezovanju v posameznih stvareh z drugimi, odloča občinski svet. Povezovanje je v pristojnosti župana.
X. KONČNE DOLOČBE
123. člen
Tolmačenja tega statuta daje občinski svet občine.
124. člen
Statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vsi organi in akti, ki jih določa ta statut morajo biti konstituirani in sprejeti v roku treh mesecev, vključno s soglasjem sosednjih občin o mejah občine.
125. člen
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta.
Spremembe in dopolnitve statuta, se sprejemajo z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko da tretjina članov sveta, župan ali 10 % volilnih upravičencev.
126. člen
O morebitnih sporih, ki bi izhajali iz tega statuta je pristojno krajevno pristojno sodišče.
Miren, dne 9. februarja 1995.
Predsednik
občinskega sveta
Občine Miren-Kostanjevica
Peter Budin l. r.
