Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na seji dne 2. 2. 1995 sprejel
S T A T U T
Mestne občine Novo mesto
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut ureja oziroma določa temeljna načela za organizacijo in delovanje mestne občine Novo mesto (v
nadaljevanju: občina), organe občine, pristojnosti občine in njenih organov, oblikovanje in organizacijo
občinske uprave in javnih služb, premoženje in financiranje občine, splošne in posamične akte občine,
varstvo občine v razmerju do države in drugih občin, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v
občini in širših lokalnih samoupravnih skupnosti ter druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa
zakon.
2. člen
Območje občine obsega območja naselij:
Bela Cerkev, Birčna vas, Biška vas, Boričevo, Boršt pri Dvoru, Brezje, Brezova Reber pri Dvoru, Brezovica,
Brezovica pri Stopičah, Budganja vas, Bušinec, Cerovec, Čelevec, Čemše, Češča vas, Črešnjice, Črmošnjice
pri Stopičah, Daljni Vrh, Dešeča vas, Dobindol, Dobovo, Dol pri Šmarjeti, Dolenja vas, Dolenja vas pri Mirni
Peči, Dolenje Gradišče, Dolenje Grčevje, Dolenje Kamenje, Dolenje Karteljevo, Dolenje Kronovo, Dolenje
Lakovnice, Dolenje Polje, Dolenje Sušice, Dolenji Globodol, Dolenji Podboršt, Dolenji Suhadol, Dolenjske
Toplice, Dolnja Težka Voda, Dolnje Mraševo, Dolnji Ajdovec, Dolnji Kot, Dolnji Križ, Dolž, Draga, Drašča vas,
Drenje, Drganja sela, Družinska vas, Dvor, Gabrje, Gabrje pri Soteski, Globočdol, Golobinjek, Golušnik,
Gorenja vas pri Šmarjeti, Gorenje Gradišče, Gorenje Grčevje, Gorenje Kamence, Gorenje Kamenje, Gorenje
Karteljevo, Gorenje Kronovo, Gorenje Lakovnice, Gorenje Mraševo, Gorenje Polje, Gorenje Sušice, Gorenji
Globodol, Gorenji Podboršt, Gorenji Suhadol, Goriška vas, Gorenja Težka Voda, Gornji Ajdovec, Gornji Kot,
Gornji Križ, Gradenc, Gradenje, Grič pri Klevevžu, Grč Vrh, Gumberk, Herinja vas, Hinje, Hmeljčič, Hrastje
pri Mirni Peči, Hrib, Hrib pri Hinjah, Hrib pri Orehku, Hrušica, Hudo, Iglenik, Jablan, Jama, Jama pri Dvoru,
Jelše,
Jelše pri Otočcu, Jordankal, Jugorje, Jurka vas, Jurna vas, Klečet, Klopce, Konec, Koroška vas, Koti,
Kočevske Poljane, Križe, Kuzarjev Kal, Laze, Lazina, Lašče, Leskovec, Lešnica, Loke, Lopata, Loška vas,
Luterško selo, Mala Cikava, Mala Strmica, Male Brusnice, Malenska vas, Mali Cerovec, Mali Kal, Mali Lipovec,
Mali Orehek, Mali Podljuben, Mali Rigelj, Mali Slatnik, Mali Vrh, Malo Lipje, Mačkovec pri Dvoru, Meniška vas,
Mihovec, Mirna Peč, Nova Gora, Novo mesto, Obrh, Občice, Orešje, Orkljevec, Osrečje, Otočec, Paha,
Pangrč Grm, Petane, Petelinjek, Plemberk, Pleš, Plešivica, Podgora, Podgozd, Podgrad, Podhosta, Podlipa,
Podstenice, Podturn pri Dolenjskih Toplicah, Poljane pri Žužemberku, Poljane pri Mirni Peči, Potok, Potov
Vrh, Prapreče, Prapreče pri Straži, Prevole, Prečna, Pristava, Radovlja, Rajnovšče, Rakovnik pri Birčni vasi,
Ratež, Ratje, Reber, Rumanja vas, Sadinja vas pri Dvoru, Sela, Sela pri Ajdovcu, Sela pri Dolenjskih
Toplicah, Sela pri Hinjah, Sela pri Ratežu, Sela pri Zajčjem Vrhu, Sela pri Zburah, Sela pri Štravberku,
Selišče, Selo pri Zagorici, Sevno, Smolenja vas, Soteska, Srebrniče, Srednje Grčevje, Srednji Globodol,
Srednji Lipovec, Stare Žage, Stavča vas, Stopiče, Stranska vas, Straža, Strelac, Suhor, Suhor pri Dolenjskih
Toplicah, Travni Dol, Trebča vas, Trška Gora, Uršna sela, Vavta vas, Velike Brusnice, Veliki Cerovec, Veliki
Kal, Veliki Lipovec, Veliki Orehek, Veliki Podljuben, Veliki Rigelj, Veliki Slatnik, Veliko Lipje, Verdun, Verdun
pri Uršnih selih, Vinica pri Šmarjeti, Vinja vas, Vinji Vrh, Vinkov Vrh, Visejec, Vrh pri Hinjah, Vrh pri Križu,
Vrh pri Ljubnu, Vrh pri Pahi, Vrhe, Vrhovo pri Žužemberku, Vrhovo pri Mirni Peči, Vrhpeč, Zafara, Zagrad pri
Otočcu, Zajčji Vrh pri Stopičah, Zalisec, Zalog, Zbure, Šentjošt, Šentjurij na Dolenjskem, Škrjanče pri Novem
mestu, Šmarjeta, Šmarješke Toplice, Štravberk, Šmihel pri Žužemberku, Žvirče, Žužemberk, Žaloviče, Ždinja
vas, Žihovo selo.
3. člen
Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s
področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter
širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih
skupnosti.
5. člen
Občani se lahko obračajo s pobudami na katerikoli organ občine, s peticijo ali pritožbo pa na komisijo za
vloge in pritožbe občanov, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh. Komisijo imenuje občinski svet na
predlog župana.
6. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine je v Novem mestu, Seidlova cesta 1.
Občina ima svoj grb, zastavo, himno in pečat, ki jih sprejme občinski svet s statutarnim sklepom.
Pečat je okrogle oblike, premera 35 mm z naslednjo vsebino: Republika Slovenija, Mestna občina Novo
mesto. V sredini polja je grb Novega mesta.
7. člen
Občina ima svoj praznik in spominske dneve, ki se določijo s statutarnim sklepom.
8. člen
Občina je lahko razdeljena na krajevne skupnosti in mestne četrti, ki so pravne osebe. Ustanovi jih občinski
svet z odlokom na osnovi referenduma in po predhodnem ugotavljanju interesa na zborih krajanov. Z
odlokom se določijo naloge, način financiranja, organiziranost in druge zadeve, ki so pomembne za
delovanje krajevnih skupnosti.
9. člen
Svet mestne občine (v nadaljevanju: občinski svet) lahko z odlokom prenese določene zadeve iz občinske
pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti in mestnih četrti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna
sredstva.
II. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in
zakoni. Za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja občina zlasti naslednje naloge:
– upravlja z občinskim premoženjem,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
– skrbi za službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, za osnovno varstvo otrok in družin, za socialno
ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in
opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne naprave,
– skrbi za vzgojno-izobraževalno, raziskovalno, informacijsko-dokumentacijsko, društveno, turistično,
kulturno in drugo dejavnost na svojem območju,
– skrbi za razvoj športa in rekreacije,
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– nadzoruje krajevne prireditve,
– organizira komunalno-redarsko službo in skrbi za red v občini,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– zagotavlja izvensodno poravnavo,
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sprejema statut občine in druge splošne akte,
– organizira občinsko upravo,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– sodeluje v stalni konferenci slovenskih lokalnih skupnosti, v svetu evropskih občin in regij,
– sodeluje s tujimi partnerskimi in drugimi občinami na področju kulture, gospodarstva, sociale in športa,
– sodeluje v programih Evropske unije.
11. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja še druge naloge, ki se nanašajo na razvoj mesta, zlasti še:
– skrbi za mestni razvoj na območju mesta kot celote,
– skrbi za mestne prometne naprave in mestne javne zgradbe,
– določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
– ureja mestni promet,
– zagotavlja delovanje informacijsko-dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali republiko,
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mesta in občine,
– v skladu z zakonom določa posebne davke za opravljanje funkcij mesta,
– ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje, izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena.
12. člen
Pod pogoji, ki jih določa zakon, občina predpisuje naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– druge, z zakonom dovoljene davke in dajatve.
III. ORGANI OBČINE
1. Splošne določbe
13. člen
Organi občine so občinski svet, župan, občinski odbori, nadzorni odbor in občinska volilna komisija. Organi občine lahko imenujejo komisije ali druga delovna telesa za obravnavo posameznih vprašanj.
14. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
15. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
16. člen
Občinski svet, nadzorni odbor, občinski odbori in občinska volilna komisija in druge komisije sveta so sklepčne, če je na njihovih sejah navzoča več kot polovica članov.
2. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima komisiji:
– za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in
– za statut občine in poslovnik sveta.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge akte občine,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun proračuna,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– voli in razrešuje podžupane,
– nadzoruje delo odborov, župana in podžupanov,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če ni s tem statutom drugače določeno,
– odloča o najemu občinskih posojil, izdajanju garancij in poroštev,
– razpisuje referendume,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– izvoli člane sosveta načelnika upravne enote,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
18. člen
Občinski svet daje mnenje k imenovanju predstojnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
19. člen
Občinski svet ima 32 članov.
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
20. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika
občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
21. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja
posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Občinski svet imenuje sekretarja sveta, ki opravlja organizacijske, strokovne in administrativne naloge za
občinski svet ob sodelovanju občinske uprave, pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta,
vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika.
22. člen
Kandidature za predsednika, podpredsednika in za druge funkcije občinskega sveta lahko vloži v pisni obliki
skupina najmanj petih članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov prisotnih članov sveta. Če pri prvem glasovanju nobeden kandidat ne
dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki
sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je razrešen z izvolitvijo novega predsednika.
23. člen
Občinski svet dela na rednih in izrednih sejah. Redne seje sklicuje predsednik občinskega sveta. Na zahtevo
župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov sveta pa mora sklicati sejo sveta v roku
enega meseca.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta po predlogu predlagatelja.
24. člen
Župan, tajnik, predsedniki odborov in komisij sveta so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje in
odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
25. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno
večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali kadar se za tajno glasovanje
odloči občinski svet.
26. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do
drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori
27. člen
Občinski svet ustanovi naslednje odbore:
– odbor za okolje in prostor,
– odbor za komunalo in promet,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za davčno politiko, proračun in finance,
– odbor za lokalno samoupravo.
Občinski svet po potrebi ustanovi tudi druge odbore.
Člane odborov izvoli občinski svet izmed članov sveta in občanov.
4. Naloge občinskih odborov
28. člen
Odbor za okolje in prostor obravnava:
– urbanizem in prostorsko planiranje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– varstvo okolja,
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb na področju okolja in prostorskega urejanja,
– razvoj mesta, ohranitev in revitalizacijo starega mestnega jedra in drugih naselij ter za namembnost
mestnega prostora.
29. člen
Odbor za komunalo in promet obravnava:
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti in
napravami,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z javnimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi
javnimi površinami
– urejanje prometa,
– izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje s pokopališči, za organizacijo pogrebnih storitev ter za mrliško
ogledno službo,
– ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb s področja komunalne dejavnosti,
– varstvo tal in vodnih virov,
– varstvo zraka, varstvo pred hrupom ter zbiranje in deponiranje odpadkov,
– področje požarne varnosti ter organizacijo dimnikarske službe.
30. člen
Odbor za družbene dejavnosti obravnava:
– razvoj zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih,
– razvoj vzgoje in izobraževanja na nižji, srednji in visoki stopnji,
– razvoj kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti,
– razvoj športa in rekreacije,
– promocijo občine, organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij,
– varstvo naravne in kulturne dediščine.
31. člen
Odbor za gospodarstvo obravnava:
– sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
– problematiko zaposlovanja,
– pogoje za razvoj vseh gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, vključno z malim gospodarstvom,
katerih razvoj je v interesu občine,
– razvoj kmetijstva, trgovine in turizma,
– razvoj demografsko ogroženih območij,
– stanovanjsko problematiko.
32. člen
Odbor za davčno politiko, proračun in finance obravnava:
– delitveno bilanco občinskega premoženja,
– oblikovanje proračunskega memoranduma in proračuna,
– davčno politiko občine,
– financiranje porabnikov občinskega proračuna,
– gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi.
33. člen
Odbor za lokalno samoupravo obravnava:
– lokalno samoupravo v občini ter krajevnih in mestnih četrtih,
– povezovanje občine v širše lokalne skupnosti,
– financiranje krajevnih skupnosti in mestnih četrti,
– preoblikovanje občine.
5. Nadzorni odbor
34. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
35. člen
Nadzorni odbor šteje sedem članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
6. Župan
36. člen
Občina ima župana in enega ali več podžupanov.
Župan opravlja svoje delo poklicno.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupane pa izvoli občinski svet.
37. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga gradiva, ki jih pripravi občinska uprava za seje občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– imenuje projektne skupine in komisije iz pristojnosti občinske uprave,
– skrbi za izvrševanje proračuna,
– skladno s statutom in proračunom odloča o najetju posojil med letom,
– opravlja tudi druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
38. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonitih odločitev občinskega sveta. Svojo odločitev mora pojasniti na seji
občinskega sveta.
Če se odločitve sveta nanašajo na zadeve, ki so bile z zakonom poverjene občini, mora župan opozoriti
pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
39. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le
na njegovo povabilo.
40. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti
podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
41. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
42. člen
Zbore občanov sklicuje župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5 %
volivcev v občini.
43. člen
Zbori občanov:
– razpravljajo o delu občinskih organov,
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– razpravljajo in dajejo mnenja o zadevah v javni obravnavi.
44. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora
pa ga razpisati, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
45. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o
referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o
lokalnih volitvah.
46. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega
pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma
krajevni skupnosti ali mestni četrti.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 44. in 45. člena tega statuta.
47. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge
odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti
na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v
enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o
referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
IV. OBČINSKA UPRAVA
4.1 Organizacija občinske uprave
48. člen
Občinsko upravo praviloma vodi župan.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
49. člen
Za delo občinske uprave je župan odgovoren svetu, tajnik pa županu.
50. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, predstojniki upravnih organov, višji upravni delavci,
upravni in strokovno tehnični delavci.
Predstojnike upravnih organov imenuje občinski svet na predlog župana.
Župan imenuje v skladu z načrtom delovnih mest uprave višje upravne delavce, upravne in strokovno
tehnične delavce.
51. člen
Višji upravni delavci, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom
ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju določi župan. Sistematizacijo delovnih mest
sprejme
občinski svet.
52. člen
Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po
pooblastilu sveta.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o
upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
53. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo tajnik in predstojniki upravnih organov. Župan lahko
pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje
posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na
podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
54. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne
osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
55. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
56. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za
opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne
usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. V enostavnih upravnih
stvareh lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo in strokovni izpit.
57. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev
župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na
prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje oziroma njegov organ
v sestavi.
58. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet. Če svet ugodi zahtevi za izločitev župana, odloča o konkretni upravni
zadevi namesto župana predsednik občinskega sveta.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi
uradnih oseb tajnik.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
59. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z
zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospdarskih služb,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
60. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, ki so določene z zakonom, na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
61. člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom iz lokalnih omrežij,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju,
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– urejanje javnih parkirišč in parkirnih hiš,
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest v mestu in v naseljih mestnega značaja,
– urejanje lokalnih cest,
– urejanje prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov,
– javni mestni promet, ki obsega javni prevoz potnikov v mestu in primestnih naseljih z javnimi prevoznimi
sredstvi,
– taksi služba,
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos RTV signalov,
– plakatiranje in obveščanje.
62. člen
Občinski svet lahko določi kot izbirno gospodarsko javno službo tudi na drugih področjih, kadar
zagotavljanje proizvodov in storitev za javne potrebe ni mogoče zagotavljati na trgu, so pa ti proizvodi in
storitve pogoj:
– za izvrševanje nalog občine;
– za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine;
– ali kadar občina prevzema subsidiarno sanacijsko odgovornost.
63. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike
njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javna podjetja, javne zavode in sklade. Občinski svet z odlokom ustanovi
odbor za varstvo uporabnikov javnih dobrin in mu določi naloge.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
64. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis.
65. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
66. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki občine po virih in vrstah, načrtovani
odhodki pa v skupnih zneskih in po posameznih namenih.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
67. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se
smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
68. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.
69. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
70. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana z odlokom o proračunu občine.
Izločanje v rezervo se praviloma opravi vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
71. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja. Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1., 2. in 3. točke odloča občinski svet.
Župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku proračuna za tekoče leto.
72. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet na predlog župana odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna. Odlok o zaključnem računu proračuna predloži župan občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
73. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev, garancij, poroštev in z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
74. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance.
75. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
76. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, ki je določena z zakonom.
77. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.
78. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, kot je določena z zakonom.
79. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog (v nadaljnjem besedilu: zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo,
– sredstva za razvoj podjetništva, obrti, kmetijstva, turizma in trgovine.
80. člen
Finančno poslovanje opravlja upravni organ, pristojen za finance.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
81. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
82. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. Po enakem postopku se sprejemajo tudi statutarni sklepi.
83. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
84. člen
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občine.
Proračun občine in zaključni račun proračuna se odreja z odlokom.
Z odlokom o proračunu občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
85. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
86. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
87. člen
Z navodilom se podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
88. člen
Besedilo odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu. Župan se je do predloga dolžan pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.
89. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta praviloma 15 dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
90. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se odlok sprejme po enofaznem postopku.
91. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
92. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15. dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
93. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in sicer:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
94. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila ali soglasja občine posega v njene pravice.
95. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
96. člen
Občina lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
97. člen
Občina lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
98. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in širše lokalne skupnosti. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
IX. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
99. člen
Občina se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti občinski svet dokončno določi o prenosu občinske pristojnosti.
100. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali v zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo do sprejetja odloka o ustanovitvi krajevnih skupnosti in izvolitve njihovih organov.
102. člen
Najkasneje v roku dveh mesecev po sprejetju statuta skliče župan v sodelovanju s predsedniki svetov krajevnih skupnosti zbore krajanov, na katerih se ugotovi interes obstoja in območja krajevne skupnosti. Na podlagi tega se oblikuje referendumsko vprašanje in razpiše referendum.
103. člen
Predpise in druge splošne akte, predvidene s tem statutom, je potrebno sprejeti v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta. V tem roku je potrebno uskladiti predpise in druge splošne akte občine z določbami tega statuta.
104. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 5/79) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi, kolikor niso skladni s tem statutom.
105. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Sovenije.
Št. 013-1/95-12
Novo mesto, dne 2. februarja 1995.
Občinski svet
Mestne občine Novo mesto
Janez Mežan l. r.
Predsednik
