Na podlagi 33. člena zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in 71/94 ) izdaja ministrica za pravosodje
P R A V I L N I K
o štipendiranju
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa merila za podeljevanje pravosodnih štipendij (v nadaljnjem besedilu: štipendija), postopek določanja višine štipendij ter postopek dodeljevanja štipendij.
II. MERILA ZA PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ
2. člen
Štipendija se lahko podeli študentu prava, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je državljan Republike Slovenije,
– da je pri izpitih v zadnjem šolskem letu dosegel poprečno oceno 7,5 oziroma prav dober učni uspeh,
– da se obveže, da bo po končanem študiju sklenil delovno razmerje pri sodišču oziroma drugem pravosodnem organu, za najmanj toliko časa kolikor je prejemal štipendijo.
V okviru meril iz prejšnjega odstavka imajo prednost prosilci z nižjim dohodkom na družinskega člana.
III. POSTOPEK DOLOČANJA VIŠINE ŠTIPENDIJ
3. člen
Višina štipendije se določa glede na študijski uspeh ter glede na to, ali se izobražuje v kraju svojega stalnega prebivališča ali v kraju izobraževanja začasno biva zaradi izobraževanja, ali pa se v kraj izobraževanja dnevno vozi:
------------------------------------------------------------------
Študijski uspeh Izobraževanje Izobraževanje
v kraju stalnega izven kraja stalnega
prebivališča prebivališča
št. točk št. točk
------------------------------------------------------------------
7,5 do 7,6 775 1245
7,7 do 7,8 835 1305
7,9 do 8,1 920 1390
8,2 do 8,3 980 1450
8,4 do 8,6 1070 1540
8,7 do 8,9 1155 1625
9,0 do 10,0 1465 1935
------------------------------------------------------------------
Štipendistom, ki se dnevno vozijo v kraj izobraževanja pripadajo točke kot za tiste, ki se izobražujejo v kraju stalnega prebivališča ter dodatek za mesečno vozovnico.
Število točk za posameznega štipendista se določi glede na študijski uspeh v preteklem šolskem letu.
Za študente v prvem letniku znaša število točk 775 oziroma 1245.
Uspeh se določi tako, da se izračuna poprečje vseh številčno označenih ocen, doseženih od 1. oktobra do 30. septembra v preteklem študijskem letu.
4. člen
Višino točke iz prejšnjega člena določa Vlada Republike Slovenije.
Višina štipendije ne sme biti nižja od 30 % zajamčenega osebnega dohodka v skladu s 55. členom zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91), zmanjšanega za davke in prispevke od zajamčenega osebnega dohodka.
Višina štipendije se med šolskim letom valorizira glede na rast plač delavcev v republiških upravnih organih.
IV. POSTOPEK DODELJEVANJA ŠTIPENDIJ
5. člen
Štipendija se dodeli na podlagi razpisa, ki vsebuje naslednje podatke:
– fakulteto oziroma študijski program za pridobitev izobrazbe diplomirani pravnik,
– število razpisanih štipendij,
– pogoje za pridobitev štipendije,
– rok, v katerem je potrebno vložiti prijavo.
6. člen
Po objavljenem razpisu za podelitev štipendij izbere kandidate sedemčlanska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Predsednika in člane komisije imenuje minister za pravosodje, in sicer po enega izmed sodnikov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in Republiškega senata za prekrške, odvetnikov Odvetniške zbornice Slovenije, državnih tožilcev Državnega tožilstva Republike Slovenije in strokovnih delavcev Ministrstva za pravosodje na predlog njihovih predsednikov oziroma predstojnikov. V komisiji sodelujeta tudi dva predstavnika štipendistov.
Strokovne in tehnično-administrativne naloge za komisijo opravlja ministrstvo za pravosodje.
7. člen
Prošnji za štipendijo, je treba priložiti:
– dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu;
– dokazilo o vpisu v tekoči semester;
– podatke o materialnem položaju in dohodku na družinskega člana;
– potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije;
– kratek življenjepis.
8. člen
O izbiri kandidatov za štipendije mora komisija pismeno obvestiti vse prosilce.
Prosilec, ki se z izbiro ne strinja, lahko v osmih dneh od prejema obvestila vloži ugovor na ministra za pravosodje, ki dokončno odloči o zadevi.
Prosilec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo.
9. člen
Medsebojna razmerja med ministrstvom za pravosodje in štipendistom se uredijo s pismeno pogodbo.
Za ministrstvo pogodbo podpiše minister za pravosodje, oziroma po njegovem pooblastilu drug delavec ministrstva.
V pogodbi se določijo pravice in obveznosti štipendista in ministrstva za pravosodje kot štipenditorja v skladu s tem pravilnikom ter območje sodnega okraja, kjer bo sklenil delovno razmerje.
10. člen
Štipendija se izplačuje vnaprej vsak mesec do desetega v mesecu do konca študija v skladu z določili zakona in statuta fakultete o trajanju šolanja.
Če štipendist konča šolanje pred rokom, določenim v statutu iz prejšnjega odstavka, mu ministrstvo za pravosodje izplača znesek v višini preostalih štipendij v enkratnem znesku.
Če ima štipendist podaljšan absolventski staž po statutu fakultete, kar dokaže s potrdilom fakultete, se mu štipendija izplačuje tudi za čas podaljšanja absolventskega staža.
Štipendist je dolžan na začetku vsakega študijskega leta predložiti ministrstvu za pravosodje potrdilo o vpisu v naslednji letnik ter potrdilo o opravljenih izpitih preteklega študijskega leta.
11. člen
Če komisija ugotovi, da štipendist svojih obveznosti ne izpolnjuje redno, mu začasno ustavi izplačevanje štipendije.
Komisija lahko določi štipendistu rok, v katerem mora opraviti zaostale obveznosti. Za štipendista, ki v predpisanem roku izpolni svoje obveznosti, komisija prekliče začasno ustavitev izplačevanja štipendije z veljavnostjo od dneva prenehanja izplačevanja. Štipendist, ki obveznosti ne izpolni, izgubi pravico do štipendije.
V primeru, da je štipendistu dovoljen ponoven vpis v isti letnik, ne izgubi pravice do štipendije, vendar se mu štipendija ne izplačuje za čas, ko ponavlja letnik.
12. člen
Štipendist izgubi pravico do nadaljnjega prejemanja štipendije in mora vrniti vse izplačane zneske štipendije skupaj z zamudnimi obrestmi izračunanimi po zakoniti obrestni meri:
– če ne dokonča študija v roku, ki je predpisan za dokončanje študija oziroma v podaljšanem roku, ki ga lahko iz opravičenih razlogov predpiše komisija;
– če preneha študirati oziroma je izključen iz fakultete na katero je bil vpisan ob sklenitvi pogodbe o štipendiranju;
– če med prejemanje štipendije po tem pravilniku dobi štipendijo še pri drugem štipenditorju ali če se redno zaposli;
– če med študijem sporoči ministrvu za pravosodje, da ni pripravljen skleniti delovnega razmerja v skladu s pogodbo o štipendiranju.
Štipendist mora vrniti vse izplačane zneske štipendij skupaj z obrestmi, če po končanem študiju ne sklene delovnega razmerja v skladu s pogodbo o štipendiranju; če mu pred pretekom časa, ko bi moral biti zaposlen v pravosodnem organu, po lastni volji ali krivdi delovno razmerje preneha, pa mora vrniti ustrezen del izplačanih štipendij skupaj z obrestmi.
13. člen
V primerih iz prvega odstavka prejšnjega člena mora štipendist vrniti zneske, ki jih je prejel kot štipendijo skupaj z obrestmi, in sicer v 30 dneh od roka, ki ga določi ministrstvo za pravosodje. Komisija lahko dovoli štipendistu obročno odplačevanje dolgovanega zneska s tem, da posamezen obrok ne more biti manjši, kot je bila višina mesečne štipendije v zadnjem letu štipendiranja.
Če štipendist obveznosti ne more izpolniti zaradi objektivnih razlogov (bolezen, invalidnost, težke socialne razmere) ga lahko ministrstvo za pravosodje delno ali v celoti oprosti vračila štipendije.
14. člen
Štipendist je dolžan pismeno obvestiti ministrstvo za pravosodje, da je končal študij, in sicer najkasneje v 15 dneh po opravljeni diplomi. Ministrstvo za pravosodje je dolžno zagotoviti štipendistu zaposlitev najkasneje v dveh mesecih po zaključku šolanja, sicer je štipendist po poteku tega roka prost svojih pogodbenih obveznosti.
15. člen
Štipendist ima zoper vsako odločitev komisije v roku 8 dni od vročitve pravico ugovora. O ugovoru dokončno odloči minister za pravosodje.
16. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o štipendiranju (Uradni list SRS, št. 32/82).
17. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 604-2/95
Ljubljana, dne 17. februarja 1995.
Meta Zupančič l.r.
Ministrica
za pravosodje