Na podlagi tretjega odstavka 14. člena in tretjega odstavka 27. člena zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 13/94 in 71/94) izdaja ministrica za pravosodje

Ta pravilnik določa podrobnejši program sodniškega pripravništva (v nadaljnjem besedilu: program) ter vsebino in potek ustnega dela pravniškega državnega izpita (v nadaljnjem besedilu: izpit).

Sodniški pripravnik se v času obveznega usposabljanja na sodiščih usposablja:
1. na področju kazenskega sodstva:
– 1 mesec na okrajnem sodišču;
– 1 mesec na okrožnem sodišču;
– pol meseca na preiskovalnem oddelku okrožnega sodišča;
– pol meseca na mladinskem kazenskem oddelku;
– 1 mesec na višjem sodišču;
2. na področju civilnega sodstva:
– 2 meseca na okrajnem sodišču;
– 1 mesec na okrožnem sodišču;
– 1 mesec na višjem sodišču;
3. na področju gospodarskega sodstva:
– 2 meseca na okrožnem sodišču (in sicer 1 mesec gospodarske spore, pol meseca sodni register in pol meseca stečaj);
4. na področju delovnega sodstva
– 2 meseca na delovnem oziroma delovnem in socialnem sodišču prve stopnje.
Sodniški pripravnik je lahko v času usposabljanja na sodišču dodeljen za zapisnikarja na seje senatov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Izbirno usposabljanje se opravlja po programu, ki ga določi organ oziroma institucija iz 15. člena zakona o pravniškem državnem izpitu (v nadaljnjem besedilu: zakon).

Pripravništvo na posameznih sodiščih oziroma oddelkih mora biti izpeljano tako, da se sodniški pripravniki seznanijo z uporabo zakonodaje s področja civilnega in kazenskega materialnega in procesnega prava ter gospodarskega, delovnega in socialnega prava v praksi.

Sodniški pripravnik si pridobiva znanja in se usposablja za samostojno delo tako, da:
– opravlja posamezne naloge pod mentorjevim vodstvom ali pod vodstvom druge za to določene osebe, ter proučuje gradiva, ki so osnova za opravljanje posameznih nalog;
– spremlja obravnave, seje senatov, zasliševanja;
– izdeluje osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj;
– sprejema na zapisnik vloge strank ter piše zapisnik, kadar je sodišče na zunanjem poslovanju;
– se udeležuje izobraževalnih oblik s posameznih pravnih področij.
Sodniški pripravnik o svojem delu piše poročilo o delu.

Za izvedbo programa skrbi predsednik višjega sodišča. Delo sodniškega pripravnika spremljajo oziroma vodijo sodniki – mentorji oziroma druge osebe, ki jih določijo vodje posameznih oddelkov kamor je sodniški pripravnik razporejen.

Predsednik višjega sodišča:
– pripravi program dela za posameznega sodniškega pripravnika za čas obveznega usposabljanja na sodišču in z njim seznani sodniškega pripravnika ter sodnike in druge delavce določene za spremljanje njegovega dela;
– sodeluje s sodniki in drugimi delavci določenimi za spremljanje dela sodniškega pripravnika ter z njimi določa obseg in vrsto nalog sodniškega pripravnika.
Predsednik višjega sodišča lahko za nadzor nad obveznim usposabljanjem sodniškega pripravnika pooblasti predsednika okrožnega sodišča, na območju katerega pripravnik opravlja večino sodniškega pripravništva.

Sodnik – mentor oziroma druga oseba določena za spremljanje dela sodniškega pripravnika:
– izdela del programa dela sodniškega pripravnika, ki bo izveden pod njegovim vodstvom;
– organizira in spremlja izvajanje dela programa, ki se izvaja pod njegovim vodstvom;
– opredeljuje vsebino in način izvedbe posamezne naloge;
– sproti preverja kakovost in pravočasnost opravljenih nalog, ter opozarja sodniškega pripravnika na napake in ga usmerja v študij;
– pregleduje njegova poročila o delu;
– izvaja nadzor nad usposabljanjem sodniškega pripravnika.

Nalogi pisnega dela izpita določita člana izpitne komisije imenovana v izpitno komisijo za področje, iz katerih sodniški pripravnik opravlja pisni del izpita.

Pisni del izpita opravlja kandidat pod nadzorstvom zapisnikarja. Če kandidat med pismenim delom izpita ne ravna v skladu z zakonom in po navodilih zapisnikarja, zapisnikar o tem poroča komisiji, ki odloči ali sme kandidat nadaljevati izpit. Če komisija odloči, da kandidat ne sme nadaljevati izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

Ustni del izpita, ki ga opravlja kandidat iz:
A) civilnega materialnega in procesnega prava zajema preverjanje znanja, s pravnih področij:
1. lastninsko-pravna razmerja kot so lastninska pravica; solastnina; skupna lastnina; služnostna pravica, zastavna pravica, posest, različni pogoji za pridobitev lastninske pravice, pravni promet z nepremičninami (kmetijskimi zemljišči, stanovanji, gozdovi ipd.);
2. civilno materialno pravo še zlasti: temelji obligacijskih razmerij; pogostejše pogodbe obligacijskega prava kot so prodajna, menjalna, pogodba o delu, gradbena, o prevozu, o stanovanjskem razmerju, zavarovanju in poravnavi; obvezno zavarovanje; zakonska zveza in družinska razmerja kot naprimer prenehanje zakonske zveze, premoženjska razmerja med zakonci ter izpodbijanje očetovstva in materinstva; dedovanje;
3. civilno procesno pravo še zlasti pravdni, izvršilni in nepravdni postopek.
B) kazenskega materialnega in procesnega prava zajema preverjanje znanja s pravnih področij:
1. kazensko materialno pravo: splošni del kazenskega zakonika ter tipična kazniva dejanja iz posebnega dela kazenskega zakonika (zlasti iz poglavij kaznivih dejanj zoper življenja in telo, čast in dobro ime, spolno nedotakljivost, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ter zoper varnost javnega prometa);
2. kazensko procesno pravo: zakon o kazenskem postopku;
3. izvrševanje kazenskih sankcij;
4. pravo o prekrških še zlasti pravila za predpisovanje prekrškov in sankcij; splošne pogoje za odgovornost za prekrške, za izrekanje in za izvršitev sankcij za prekrške; postopek za prekršek (in sicer začetek in potek postopka, odločba o prekršku, pritožba, izredna pravna sredstva, posebni postopki in izvršitev odločbe) in organizacije sodišč za prekrške.
C) upravnega prava, upravnega postopka in upravnega spora zajema preverjanje znanja s pravnih področij:
1. temeljne opredelitve uprave, še zlasti poglavitnih pooblastil za opravljanje funkcij uprave in posebnih pooblastil;
2. upravni postopek še zlasti temeljna načela upravnega postopka, pristojnosti za odločanje v upravnem postopku, stranka in njeno zastopanje v upravnem postopku, občevanje organov in strank v upravnem postopku, vročanje spisov v upravnem postopku, roki v upravnem postopku in vrnitev v prejšnje stanje, vzdrževanje reda v upravnem postopku, stroški upravnega postopka, uvedba upravnega postopka in zahtevki strank, postopek do izdaje odločbe, odločba in sklep, pritožba, izredna pravna sredstva, izvršba;
3. upravni spor še zlasti predmet upravnega spora, stranke v upravnem sporu, pristojnost za odločanje v upravnem sporu, postopek v upravnem sporu, pravna sredstva v upravnem sporu in obveznosti iz odločb izdanih v upravnih sporih.
Č) gospodarskega prava zajema preverjanje znanja s pravnih področij: organizacije gospodarstva še zlasti temeljna vprašanja glede gospodarskih družb kot so pojem, oblika, ustanovitev in prenehanje gospodarskih družb; firma; sedež dejavnost; registersko in stečajno pravo; poslovne knjige in letna poročila; značilnosti posameznih oblik družb; povezane družbe; združitev in preoblikovanje družb; tuja podjetja; podjetnik posameznik; opredelitev in temeljne značilnosti gospodarskih javnih služb, zavodov in zadrug; ter temelje meničnega prava, prava nelojalne konkurence in prava industrijske lastnine;
D) delovnega prava zajema preverjanje znanja s pravnih področij:
1. urejanje delovnih razmerij še zlasti kolektivne pogodbe, ter pravice in dolžnosti delavcev v gospodarstvu, negospodarstvu, državni upravi; zaposlovanje tujcev, sklenitev delovnega razmerja; razporejanje delavcev; začasni in trajni presežki; odmori; počitki; dopusti; disciplinska in odškodninska odgovornost; prenehanje delovnega razmerja; varstvo pravic pri deledajalcu; vloga sindikatov; pravica do stavke; pravica do sodelovanja delavcev pri upravljanju; vloga arbitrov pri reševanju sporov;
2. urejanje socialne varnosti in sicer pokojninskega in invalidskega zavarovanja; zdravstvenega varstva in zavarovanja; družinskih in socialnih prejemkov in zavarovanje za primer brezposelnosti.
3. postopek pred sodišči za delovne spore in spore iz socialne varnosti še zlasti pristojnosti, organizacija in sestava delovnih in socialnih sodišč in značilnosti postopka v sporih pred temi sodišči.
E) Ustavne ureditve ter organizacije pravosodja in organizacije državne uprave zajema preverjanje znanja s pravnih področij:
1. ustavna ureditev še zlasti temeljna izhodišča ustavne ureditve (kot so načela samoodločbe, pravne in socialne države, državne in ljudske suverenosti in delitve oblasti, razmerja med državo in verskimi skupnostmi, skladnost notranjega z mednarodnim pravom ipd.) ureditev človekovih pravic in temeljnih svoboščin v ustavi, gospodarska in socialna razmerja (in sicer zasnova gospodarskega sistema v ustavi, ureditev in načela gospodarskih in socialnih razmerij javne finance ipd.) oblike neposredne in posredne demokracije (kot so referendum, ljudska iniciativa in volilni sistem) organizacija državne oblasti, (in sicer: sistem organizacije oblasti: sestava, konstituiranje, mandatna doba in način dela Državnega zbora in Državnega sveta, pravice in dolžnosti poslancev; zakonodajni postopek, parlamentarna preiskava, razmerja Državnega zbora do Državnega sveta, vlade in predsednika republike; predsednik republike njegove pristojnosti, odgovornosti in mandatna doba predsednika republike; oblika, sestava, delo in pristojnosti Vlade, nezaupnica in zaupnica vladi) ustavno sodstvo (in sicer ustavnost in zakonitost, sistem ustavnosodne kontrole ter sestava, pristojnosti in postopek pred Ustavnim sodiščem in pravne posledice ustavnih odločb) lokalna samouprava (in sicer projem in organizacija lokalne samouprave), postopek za spremembo ustave (in sicer predlog za spremembo, odločanje o spremembi ustave in potrditev spremembe ustave na referendumu);
2. organizacija pravosodja in sicer sodstva (sestava in pristojnosti, opredelitev funkcije sodnika in funkcije predsednika sodišča, ureditev in pristojnosti rednih sodišč, ureditev in pristojnosti sodišč za delovne spore in spore iz socialne varnosti, sestava in pristojnosti sodnega sveta), drugih organov pravosodja (funkcija državnega tožilca ter organizacija in pristojnosti tožilstev, funkcija javnega pravobranilstva in organizacija ter pristojnosti javnega pravobranilstva) odvetništva (pravice in dolžnosti odvetnikov, individualno opravljanje odvetniškega poklica in opredelitev odvetniške družbe, položaj in vloga odvetniške zbornice) in notariata (ustavna opredelitev notariata, bistvene splošne in posebne določbe o notarskem poslovanju ter imenovanje in razrešitvi notarjev); in sodni red;
3. organizacija državne uprave še zlasti organizacija in opredelitev nalog uprave in način njihovega uresničevanja, nadzor nad delom uprave, razmerja ministrstev do vlade, pristojnosti funkcionarja, posebnosti s področja delovnih razmerij za delavce v državni upravi, ter sredstva za delo upravnih in drugih državnih organov; način financiranja države in ustavna opredelitev vloge računskega sodišča.

Ministrstvo za pravosodje vodi seznam strokovne literature in predpisov, ki zajema znanja iz prejšnjega člena tega pravilnika.
Kandidat mora poznati predpise o pravni ureditvi s posameznih pravnih področij izpita, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred pristopom k izpitu.

Predsednik izpitne komisije vodi in skrbi za pravilen potek izpita.
Na predlog člana izpitne komisije ali kandidata mora predsednik izpitne komisije odrediti odmor, in sicer največ dva po pol ure.
O izpitu se vodi zapisnik.

Pred začetkom ustnega dela izpita komisija oceni pisni nalogi na obrazložen predlog članov komisije, ki sta pregledala pisni nalogi.

Če komisija obe pisni nalogi oceni pozitivno, kandidata pozove, da pristopi k ustnemu delu izpita.

Vprašanja, ki jih izpraševalci postavljajo kandidatu pri ustnem delu izpita morajo biti taka, da je mogoče iz odgovorov nanje oceniti kandidatovo znanje iz vseh pravnih področij izpita.
Izpraševalci lahko postavljajo kandidatu dodatna vprašanja iz področij iz prejšnjega odstavka.

Če kandidat brez opravičenega razloga določenega dne ne pristopi k opravljanju izpita ali popravnega izpita se šteje, da izpita ni opravil.
O upravičenosti razlogov iz prejšnjega odstavka odloča predsednik komisije.

Ministrstvo za pravosodje:
– spremlja in usklajuje delo izpitnih komisij imenovanih po drugem odstavku 21. člena zakona;
– skrbi za nemoteno delo izpitnih komisij;
– skrbi za poenotenje kriterijev na izpitih
– opravlja vsa strokovna in administrativno-tehnična dela za izpitne komisije
– zagotavlja sredstva za delo izpitnih komisij, kot so plačilo za delo in povračilo potnih stroškov predsednikov in članov izpitnih komisij, povezanih z delom izpitnih komisij.

Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati določbe pravilnika o programu in organizaciji pripravništva v pravosodju (Uradni list SRS, št. 8/86), ki se nanašajo na pripravništvo diplomiranih pravnikov, in določbe pravilnika o opravljanju strokovnih izpitov za delavce v državni upravi in pravosodju (Uradni list SRS, št. 27/80 in 8/86), ki se nanašajo na pravosodni izpit.

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.