Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 29/90) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94), je Občinski svet občine Trebnje na 3. seji dne 24. 2. 1995 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu obrtno stanovanjskega območja na Mirni
1. člen
Sprejme se zazidalni načrt za obrtno stanovanjsko območje Mirna na Dolenjskem (v urbanističnih zasnovah pod št. 7), (v nadaljnjem besedilu: zazidalni načrt), ki ga je izdelala firma DIA d.o.o. Ljubljana v juniju 1994, pod št. 015/94 in ki je sestavni del tega odloka.
2. člen
Zazidalni načrt pokriva območje med regionalno cesto št. 326 na severozahodni strani, dostopno potjo k čistilni napravi na severovzhodni strani, potjo proti reki Mirni (parc. št. 2561/2 k.o. Straža) na vzhodu, ter mejo med k.o. Straža in k.o. Mirna na južni strani do omenjene regionalne ceste. Celotno območje sodi v katastrsko občino Straža.
Opis meja po obodni parcelaciji:
Izhodiščna točka je križišče regionalne ceste 326 (parc. št. 2554/4) in obstoječe poti proti čistilni napravi (parc. št. 2562 in ozek pas parcele 1759/2). Meja zavije proti jugu po obstoječi poti št. 2561/2 do meje s katastrsko občino Mirna in se nadaljuje po južnem robu parcele 1735 k.o. Straža, ki meji na parcelo št. 40 k.o. Mirna. Dalje poteka meja po razmejitveni črti med katastrskima občinama Straža in Mirna, to je po južnem robu parcele 1732/1 k.o. Straža do regionalne ceste 326, ki ima tu parcelno številko 2344/1 k.o. Straža. Meja se nadaljuje po regionalni cesti proti severovzhodu do izhodiščne točke.
Zazidalni načrt ureja tudi del omenjene regionalne ceste v dolžini, v kateri le-ta meji na zazidalno območje (del parcel št. 2344/1 in 2554/4), kar pa je usklajeno s siceršnjimi predlogi vzdrževalca regionalne ceste.
Izven območja zazidalnega načrta predlog neobvezno v manjšem delu posega še na parcelo št. 38 k.o. Mirna (dopolnjeno obstoječe parkirišče), na parcelo št. 40/8 in 40/4, kjer na predlog KS Mirna in IS občine predvidimo manjšo širitev večstanovanjskih objektov in na parcelo št. 34, 25/37 in 66/2 k.o. Mirna, kjer predlagamo korekcijo odcepa od regionalne ceste.
Omenjeni posegi izven razpisanega ožjega območja za izvedbo obrtno stanovanjskega območja niso obvezni, pri čemer pa je zlasti dopolnitev parkirišča in tudi korekcija odcepa dobrodošla že v začetni fazi izgradnje. Širitev obstoječega stanovanjskega območja časovno ni vezana na realizacijo ZN, priporočamo pa naslednje usmeritve:
– dodatni stanovanjski objekti naj bodo locirani na parceli 40/8 in 40/4 k.o. Mirna;
– dostop bo urejen preko obstoječega dostopa med obstoječimi stolpiči;
– dodatni stanovanjski objekti so lahko visoki maksimalno P+3 (priporočamo P+2), tlorisni gabariti pa so lahko večji od obstoječih stolpičev, vendar ne smejo presegati omejitev, podanih v zazidalni situaciji.
Območje zazidalnega načrta meri skupaj z rekonstruiranim delom regionalne ceste in razširitvijo obstoječega parkirišča 2,53 ha.
3. člen
Znotraj opisane meje zazidalnega načrta iz 2. člena tega odloka so naslednje parcele:
k.o. STRAŽA: 2554/4 (del), 1732/1, 1732/2, 1732/3, 1732/4, 1732/5, 2562 (del), 1759/2 (del), 1736/1, 1736/2, 2561/1, 1735, 1736/3
k.o. MIRNA: 38 (del), in neobvezno 34 (del), 25/37 (del), 40/10, 66/2, 2344/1, 2343.
4. člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja ter arhitektonsko oblikovanje objektov so:
A. OBJEKTI:
1. Poslovno stanovanjski (št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12)
– upoštevanje predvidene parcelacije – stanovanjski objekti so po tlorisu maksimalno 8 do 9 x 12 m, z delavnico v prizidku 8 x 13 m do maksimalno 12 x 13 m;
– dovoljena etažnost: klet, pritličje, nadstropje in eventualno mansarda pri stanovanjskih objektih klet, pritličje (višine do 4,5 m) pri delavnicah;
– streha: dvokapnica z naklonom 22 do 40 s predpisano smerjo slemena;
– fasade: zidovi ometani, vidni deli kletnih zidov so lahko obloženi s kamnom ali kulirplastom.
2. Poslovni objekti (št. 1, 2, 3, 4 in 13, 14, 15, 16)
– v načrtu so prikazane maksimalne možne tlorisne dimenzije;
– dovoljena etažnost: klet in pritličje maksimalne svetle višine 4,5 m;
– fasade obdelane klasično z ometom ali iz montažnih elementov v svetlih barvah;
– streha je praviloma dvokapnica v blažjem naklonu 12 do 22, le izjemoma je streha lahko tudi ravna.
B. PARCELNE MEJE, OGRAJE, ZASADITVE, DOPOLNILNE UREDITVE
Parcelne meje so določene v grafičnih prilogah. Ob cesti tečejo parcelne meje ob robu bankine, oziroma robu pločnika.
Zidane kovinske ali lesene ograje pri stanovanjsko poslovnih objektih (parcele 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11 in 12) niso dovoljene. Tu je mogoče le zasaditi živico kot ograjo do višine maksimalno 1,20 m, odmaknjeno od roba pločnika ali bankine 50 cm.
Pri poslovnih objektih (št. 1, 2, 3, 4 in 13, 14, 15, 16) so kovinske ograje dovoljene do višine 2 m, vendar obsajene z živico ali okrasnim grmičevjem.
Zelen varnostni pas ob regionalni in delu povezovalne ceste je zatraven in zasajen z avtoktonim drevjem (javor, rdeča bukev, rubinija). Pas ob poti, ki zaključuje območje proti čistilni napravi je zasajen s topoli.
Nepozidane površine med poslovnimi objekti so urejene v skladu s potrebami porabnika (tlakovane, zatravene...).
Nepozidane površine med obrtno-stanovanjskimi lokacijami so praviloma zatravene in okrašene z okrasnim rastlinjem.
Javna razsvetljava je predvidena v idejnem načrtu elektrifikacije. Izbrane so lokacije in tipi svetilk.
Prostori za smetnjake so določeni za po dve lokaciji skupaj s tem, da se število konterjnerjev (smetnjakov) glede na naravo dejavnosti lahko tudi poveča (se določi z lokacijsko odločbo).
5. člen
Pogoji za realizacijo ZN so naslednji:
1. Ker posamezni investitorji in s tem tudi dejavnosti, s katerimi se bodo ukvarjali, danes še niso znani, morajo biti v pripravi lokacijske dokumentacije in ob izdaji lokacijskega dovoljenja pridobljena vsa potrebna soglasja. Pri tem je potrebno upoštevati predvsem že danes in v času izdaje lokacijskega dovoljenja veljavne zakone in predpise v zvezi z varstvom pred hrupom, varstvom zraka in voda, odvajanjem eventualnih nevarnih odplak, manipulacijami z eventualnimi nevarnimi snovmi in požarno varstvenimi ukrepi.
2. V poslovno-stanovanjskih objektih (5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12) je dovoljena le mirna obrt.
3. Komunalne ureditve morajo biti izvedene z upoštevanjem idejnih zasnov, ki jih določa zazidalni načrt, in sicer:
– cestno omrežje s priključki,
– mešan kanalizacijski sistem. Na obstoječem zbiralniku Ø 80 cm je potrebna rekonstrukcija obstoječega razbremenilnika in vzpostavitev zadrževalnega bazena – I. faza v obstoječem kanalu Ø 80 cm na odseku nad rekonstruiranim razbremenilnikom in priključkom na čistilno napravo (obdelano v projektu SCT-PNZ v maju 1994, št. projekta H 593 – invetitor občina Trebnje).
Ko bodo priključeni na kanalizacijo in čistilno napravo še preostali predeli naselja Mirna, ki doslej še niso bili priključeni, bo treba zgraditi II. fazo zadrževalnega azena, kot je to predvideno v omenjenem projektu. Prav tako je potrebno v drugi fazi prgledati ustreznost delovanja vseh ostalih obstoječih raztežilnikov in jih po potrebi rekonstruirati,
– izgradnja vodovodnega in hidrantnega omrežja za zagotovitev pitne in požarne vode,
– električno omrežje z novo transformatorsko postajo in javno razsvetljavo,
– PTT omrežje in prestavitev nekaterih obstoječih vodov, kot to predvideva idejni načrt,
– ogrevanje objektov bo individualno, s kurišči na tekoče gorivo ali plin,
– odvoz odpadkov je treba zagotoviti preko pooblaščenih organizacij,
– za vse komunalne naprave in cestno omrežje je potrebno izdelati izvedbene projekte.
6. člen
Etapnost priprave in urejanja stavbnih zemljišč znotraj opisane meje v zazidalnem načrtu bo določena v skladu z realizacijo pogojev iz 5. člena tega odloka.
7. člen
V skladu s programom dejavnosti posameznih investitorjev je mogoče parcele 1, 2, 3, 4 ter 13, 14, 15 in 16 tudi družiti. S tem dobimo lahko tudi večje parcele in s tem večje maksimalno možne pozidane površine. V tem primeru vmesni pas med dvema delavnicama (8 m) ni več potreben.
V primerih, ko tehnološki postopek zahteva večjo svetlo višino kot 4,50 m, je mogoče leto spremeniti po predhodni strokovni preveritvi v lokacijskem postopku.
8. člen
Pri izvedbi zazidalnega načrta je treba v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja izdelati ustrezne strokovne podloge za vse objekte in izdelati investicijski program.
9. člen
Dovoljene so dograditve in spremembe namembnosti na obstoječih objektih na parcelah št. 1732/3, 1732/2, 1732/5 in 1736/3.
10. člen
Za gradnjo pomožnih objektov veljajo določila odloka o določitvi objektov in posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje na območju občine Trebnje.
11. člen
Zazidalni načrt za obrtno-stanovanjsko območje na Mirni je stalno na vpogled občanom, organizacijam in drugim organom in skupnostim pri pristojnem občinskem upravnem organu.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka upravlja pristojna urbanistična inšpekcija.
13. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-14/94-10
Trebnje, dne 24. februarja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Trebnje
Marjan Peter Pavlin, dr. med. l. r.