Na podlagi 112. in 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/80 in 5/91) in v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) sklepajo pogodbene stranke:
– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje prometa in zvez, Sekcija špediterjev in skladiščnikov,
– Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Koper, Zveza pomorsko prometnih agencij,
– Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za promet in zveze,
kot predstavniki delodajalcev in
– KS 90 – Sindikat delavcev špedicijske, pomorsko agencijske in kontrolne dejavnosti Slovenije,
– ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije,
kot predstavniki delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to kolektivno pogodbo stranke, v skladu z mednarodnimi konvencijami, zakoni in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, urejata:
I. Splošne določbe
II. Sklenitev delovnega razmerja
III. Razporejanje delavcev
IV. Delovni čas, odmori in dopusti
V. Letni dopust in druge odsotnosti iz dela
VI. Izobraževanje
VII. Varstvo pri delu
VIII. Varstvo delovnih invalidov in delavcev
z zmanjšano delovno zmožnostjo
IX. Odgovornosti za delovne obveznosti
X. Odstranitev delavca z dela in iz podjetja
XI. Povrnitev škode – odškodnina
XII. Obveščanje delavcev
XIII. Varstvo pravic delavcev
XIV. Prenehanje delovnega razmerja
XV. Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih
operativnih razlogov v podjetju
XVI. Plače
XVII. Dodatki za pogoje dela
XVIII. Nadomestila, povračila, nagrade in drugi
prejemki
XIX. Regres za letni dopust in solidarnostne pomoči
XX. Plače pripravnikov in učencev na praksi, plače
profesionalnih sindikalnih zaupnikov, plače
v primeru začasnih razporeditev in nagrade
inovatorjem
XXI. Pogoji za delovanje sindikata
XXII. Pravice in obveznosti strank ter reševanje
sporov
XXIII. Prehodne in končne določbe.
Veljavnost kolektivne pogodbe
2. člen
Ta kolektivna pogodba velja:
A) KRAJEVNO: za območje Republike Slovenije
B) STVARNO: za vse organizacije in delodajalce špedicijske in skladiščne ter pomorsko agencijske dejavnosti, ki so člani Gospodarske zbornice Slovenije, člani Združenja delodajalcev Slovenije in za vse druge gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki opravljajo špedicijsko, skladiščno ali pomorsko agencijsko dejavnost, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
C) OSEBNO: za vse delavce zaposlene pri organizacijah in delodajalcih iz prejšnjega odstavka. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo tiste določbe o plačah, ki jih izključuje Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in določbe tarifne priloge, druge določbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.
Ta kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz “delavaci” v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.
D) ČASOVNO: ta pogodba začne veljati z dnem podpisa vseh pogodbenih strank in velja za nedoločen čas.
Ta pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Stroški za objavo se delijo v odnosu 50 : 50 med delodajalci in delojemalci.
Vsaka pogodbena stranka lahko to pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom koledarskega leta, z odpovednim rokom tri mesece od dneva odpovedi.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb 35. do 48. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, velja do 31. 12. 1994. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 31.12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša v naslednje leto.
E) Pravice in obveznosti, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, pogodbene stranke in delavci uresničujejo po veljavnih določilih splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in predpisih, ki urejajo delovnopravno področje.
Kolikor se določila predpisov ali kolektivne pogodbe iz prejšnjega odstavka ugodnejša za delavca se uporabljajo slednja.
II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA
Pogoji za sklenitev delovnega razmerja
3. člen
Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, še posebne pogoje:
– vrsta in stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, določeno kot poseben pogoj za opravljanje dela (šteje se: veljavna strokovna izobrazba, pridobljena po vzgojno-izobraževalnih programih, ki so oblikovani v skladu z zakonom in se izkazuje z javno listino),
– znanje in zmožnost (šteje se: izpopolnitev oziroma usposobitev po programih, ki jih izvajajo delavci v organizacijah in skupnostih za svoje potrebe in potrebe drugih organizacij in skupnosti ter psihofizične, delovne ter druge sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje določenga dela),
– znanje slovenskega jezika za delavce, ki opravljajo neposredno delo s strankami,
v skladu s tem členom in aktom o sistemizaciji delovnih mest ali podjetniško kolektivno pogodbo.
Pogodba o zaposlitvi
4. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmor, počitke in dopust,
– osnovna plača, dodatki in nadomestila plače,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti,
– izobraževanje,
– ukrepi za posebno varstvo delavcev,
– druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca,
– način spremembe pogodbe.
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, podjetje, oziroma delodojalec mu tega ne sme odreči. Organizacija mora vse kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnine, odmena...).
5. člen
O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in izbiri kandidata odloča direktor.
Predhodni preizkus znanja
6. člen
Direktor odredi predhodni preizkus znanja kandidata, če je preizkus določen kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja.
7. člen
Preizkus znanja izvede tričlanska komisija ali pooblaščeni organ, ki ga določi direktor. Člani komisije morajo imeti najmanj tako stopnjo izobrazbe in delovne izkušnje, kot so določene za delovno mesto, na katerega se kandidat prijavlja. Komisija za izvedbo preizkusa poda direktorju pisno poročilo, ki je sestavni del dokumentacije za izbiro kandidata.
Poskusno delo
8. člen
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI., VII. in VIII. skupine največ šest mesecev.
Objava oziroma razpis
9. člen
Javna objava oziroma razpis mora vsebovati:
– naziv delovnega mesta, ki ga bo opravljal delavec ter tarifni razred v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– število delavcev, ki so potrebni za opravljanje del in nalog,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– navedbo, ali se sklepa delovno razmerje za določen čas ali nedoločen čas,
– navedbo, da je rok za prijavo 8 dni od dneva objave,
– navedbo, da bo opravljena izbira na podlagi prijave v 15 dneh po preteku roka za prijavo na objavo, oziroma v 30 dneh po preteku roka za prijavo na razpis,
– dokazila, ki jih morajo kandidati priložiti k prijavi,
– navedbo, da bodo kandidati obveščeni o izbiri najkasneje v 8 dneh po opravljeni izbiri,
– navedbo, za koliko časa bo delavec izbran, če so razpisana dela za direktorja ali druga dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje brez objave v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
10. člen
Izbranega kandidata mora direktor ali njegov pooblaščenec poučiti o dnevu, ko je dolžan nastopiti delo v podjetju, o pravnih posledicah, če na določen dan iz neopravičenih razlogov ne prične z delom in ga seznaniti z določili te kolektivne pogodbe.
Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega
11. člen
Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene za vsa dela.
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom krajšim od polnega, ima enake soupravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
Če je v ekonomskem interesu podjetja in če to zahtevajo delovne potrebe, se sklene delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, zlasti pa:
– če niha intenzivnost delovnih potreb,
– zaradi boljše izkoriščenosti delovnih priprav,
– zaradi boljše izkoriščenosti delovnega časa,
– zaradi nadomeščanja odsotnosti delavcev.
Pripravništvo
12. člen
Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen ali za določen čas.
Delovno razmerje za določen čas se sklene:
– če v podjetju ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu, razporedi na ustrezno delovno mesto,
– če si pripravnik želi v podjetju pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje poklica.
13. člen
Pripravniška doba traja:
– za pripravnika s strokovno izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti 12 mesecev,
– za pripravnika s strokovno izobrazbo VI. stopnje zahtevnosti 9 mesecev,
– za pripravnika s strokovno izobrazbo V. in IV. stopnje zahtevnosti 6 mesecev.
Pripravnika spremlja mentor, ki ima najmanj enako stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, kot pripravnik. Mentorja za vsakega pripravnika določi direktor. Pisni program pripravništva pripravi mentor, ob soglasju direktorja ali v soglasju s programom izobraževanja, ki se mora vročiti tudi pripravniku.
14. člen
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša. Odločitev o tem sprejme direktor. Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni.
Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ 6 mesecev (VII. stopnja).
15. člen
Pred iztekom pripravniške dobe je pripravnik dolžan opraviti pripravniški izpit za samostojno delo na delovnem področju, za katero se je usposabljal.
III. RAZPOREJANJE DELAVCEV
Razporejanje delavcev na delovno mesto, za katerega se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe.
16. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo na delovnem mestu, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, poleg primerov določenih z zakonom, tudi v primerih:
– nenadne odsotnosti drugega delavca;
– okvare delovnih naprav;
– izpada energije;
– nenadno povečanega obsega dela, ki ga lahko podjetje opravi v določenem roku le s povečanim številom delavcev v delu delovnega procesa;
– če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela.
V primeru iz četrte alinee lahko takšna prerazporeditev traja najdlje en mesec v primerih iz ostalih alinei, pa dokler trajajo takšne okoliščine.
Delavec prejema v vseh primerih razporeditve, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na delovno mesto, za katerega se zahteva nižja strokovna izobrazba, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Razporejanje delavcev iz kraja v kraj
17. člen
Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno. Celotne potne stroške krije organizacija.
Iz kraja v kraj ne more biti razporejen brez njegove privolitve:
– invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
– delavka ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 14 let,
– delavec, kateremu bi se lahko bistveno poslabšalo zdravstveno stanje,
– delavec, ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,
– delavec, starejši od 50 let.
Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje, pred razporeditvijo, zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
Razporeditev v drugo organizacijo
18. člen
Delavec je lahko razporejen v drugo organizacijo trajno ali za določen čas v naslednjem primeru in ob naslednjih pogojih:
– če se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote, oziroma določenega poklicnega profila in
– če sta organa upravljanja obeh organizacij sklenila poslovno pogodbo, ki obsega tudi prevzem delavcev na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je razporejeni delavec in
– če delovno mesto ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, vrsti poklica ter zdravstvenemu stanju.
Pri razporejanju v drugo organizacijo, se kot podlaga za uveljavljanje vseh pravic delavca iz delovnega razmerja do dopusta in odpravnine upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela
19. člen
Direktor ali njegov pooblaščenec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela, le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.
Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 delovnih dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.
Na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo sodeluje v postopku predstavnik sindikata.
Delavec in sindikat imata pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.
Postopka ni mogoče voditi v času poskusnega dela in pripravništva.
Postopek je javen. Direktor opravi z delavcem razgovor, delavec se v njem izreče o navedbah direktorja, pri čemer se vodi zapisnik. Direktor ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih ali podobnih delovnih mestih. Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.
Sklep o prenehanju delovnega razmerja izreče poslovodni organ, ki je pristojen za sprejem delavcev na delo po predhodni ugotovitvi, da v organizaciij oziroma pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela za tega delavca. O ugovoru odloča drugostopenjski organ.
IV. DELOVNI ČAS, ODMORI IN DOPUSTI
20. člen
O začetku in koncu delovnega časa, koriščenju odmora ter o letni razporeditvi delovnega časa odloča direktor.
Tedenski delovni čas znaša največ 40 ur.
Delovni čas v tednu je razporejen najmanj na 5 delovnih dni. Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.
V primeru, da delavec dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in direktorjem.
Če eden od staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in direktorjem.
Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebe po uvedbi dela prek delovnega časa spremlja direktor ali njegov pooblaščenec.
21. člen
Zaradi potreb dela lahko direktor med letom prerazporedi delovni čas tako, da traja do 12 ur dnevno, upoštevajoč zakonske omejitve.
Prerazporeditev delovnega časa odredi s svojim sklepom direktor organizacije najmanj sedem dni pred začetkom veljave novega urnika, vendar ne za obdobje krajše od enega meseca. Sklep direktorja o prerazporeditvi delovnega časa mora biti objavljen na način, kot je to običajno za ostale sklepe. Pooblastilo se lahko prenese na delavca s posebnimi pooblastili upoštevaje določila 5. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Kolikor je prerazporeditev delovnega časa odrejena v roku, ki je krajši od sedmih dni, se ure dela, opravljene izven rednega delovnega časa (urnika), štejejo kot nadurno delo.
Tako prerazporejeni delovni čas se evidentira pri direktorju organizacije ali njegovemu pooblaščencu in izkoristi v obliki prostih dni v soglasju med direktorjem in delavcem, vendar najkasneje do konca januarja naslednjega leta. Kolikor organizacija tega ne zagotovi, se neizkoriščeni prosti dnevi spremenijo v nadure in se tako opravljeno delo izplača kot nadurno delo prvi naslednji mesec.
22. člen
Delo prek polnega delovnega časa odredi direktor, pisno pa le v primeru, če delavec odkloni ustno naloženo izvršitev. Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur tedensko, oziroma povprečno 20 ur mesečno.
23. člen
Dela prek polnega delovnega časa se ne sme naložiti delavcem, ki jim je po zakonu to prepovedano.
Direktor spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebo po uvedbi dela preko polnega delovnega časa.
V. LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI
IZ DELA
Letni dopust
24. člen
Pri določanju dolžine letnega dopusta upoštevamo tiste kriterije, ki jih delavec izpolnjuje ob izdaji obvestila o trajanju letnega dopusta, razen delovne dobe, ki se upošteva do konca koledarskega leta. Delavec, ki v koledarskem letu ni izpolnil pogoje šestih mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak dopolnjen mesec 1/12 letnega dopusta, odmerjenega po osnovah in merilih iz te pogodbe.
Delavcu pripada najmanj 18 dni rednega letnega dopusta brez upoštevanja dodatnih kriterijev.
25. člen
Dolžina letnega dopusta delavcev je odvisna od:
1. strokovne zahtevnosti delovnega mesta
2. delovne dobe delavca
3. delovnih pogojev
4. socialno zdravstvenih kriterijev
1. Kriterij strokovne zahtevnosti in odgo-
vornosti delovnega mesta:
– za delo V. in VI. zahtevnostne stopnje 1 dan
– za delo VII. in VIII. zahtevnostne stopnje 2 dni
2. Kriterij delovne dobe:
Pri kriteriju se upošteva minimalna dolžina
letnega dopusta v dolžini, kot jo določa ta
pogodba ter se za:
– nad 5 let delovne dobe poveča za 2 dni
– nad 10 let za 4 dni
– nad 15 let za 6 dni
– nad 20 let za 8 dni
– nad 25 let za 10 dni letnega dopusta.
3. Kriterij pogojev dela:
Delavcem, ki delajo:
– v izmenskem delu pripada dodatno 2 dni
– stalno delo na računalniku dodatno 2 dni
– pretežno delo v zdravju
škodljivem okolju 2 dni letnega dopusta
4. Socialno zdravstveni kriteriji:
– delovni invalid in delavci z najmanj 60 %
telesne okvare 3 dni
– starši oziroma delavci, ki negujejo in
varujejo težje telesno ali težko duševno prizadeto
osebo 5 dni
– mati z otrokom do 7 let starosti (za vsakega
otroka) 2 dni
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 5 dni
– samohranilec za vsakega vzdrževanega
otroka do 15 let starosti 2 dni
Delavci, ki izpolnjujejo več pogojev iz tega člena, imajo pravico do skupaj največ 35 dni rednega letnega dopusta.
Izredni plačani dopust
26. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela, s pravico do nadomestila plače (izredni dopust) v naslednjih primerih:
– lastne poroke 3 dni
– poroke otroka 2 dni
– oče ob rojstvu otroka 2 dni
– ob smrti v ožji družini (starši zakonca,
otroka ali članov, ki so živeli z delavcem
v skupnem gospodinjstvu) 3 dni
– ob smrti bratov, sester, starih staršev in
zakončevih staršev 1 dan
– ob selitvi v drugi kraj 3 dni
– ob selitvi v istem kraju 2 dni
– ob elementarnih nesrečah, ki prizadene
delavca do 5 dni
– prostovoljni krvodajalci, ko dajo kri,
vključno z dnevom odvzema 2 dni
– delavcu, ki s svojim vestnim in natančnim
delom prispeva k boljšim delovnim rezultatom,
lahko odobri organ upravljanja, na predlog
direktorja ter ob soglasju sindikata – 5 dni letnega dopusta.
V naštetih primerih, razen zadnje alinee, delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti. V primeru, da je delavec v posameznem koledarskem letu že izkoristil skupaj 7 delovnih dni, za odsotnost v naštetih primerih, mu ob nastopu novih primerov pripada brezplačni dopust.
27. člen
O razporeditvi letnega dopusta se delavec dogovori z nadrejenim vodjo. Delavec ima pravico izrabe trikrat po en dan letnega dopusta takrat, ko sam odloči, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje dva dni pred nastopom dopusta. Pri obračunu dopusta se upošteva 5-dnevni teden, oziroma se sobote ne štejejo. Pri delavcih, ki delajo 6 dni na teden, traja letni dopust 4 dni več. Sobote se v tem primeru štejejo v letni dopust.
Izredni neplačani dopust
28. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače največ do 30 dni v koledarskem letu, zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivi osebni opravki,
– zasebna potovanja,
– nega družinskegča člana, ki ni medicinsko indicirana,
– popravilo hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenje na lastne stroške,
– izobraževanje v lastnem interesu.
Delavcu v navedenih primerih mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobijo pri delu in iz dela, razen do izobraževanja in disciplinskega postopka.
Direktor lahko delavčevo zahtevo o neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
29. člen
Delavec, ki iz kakršnegakoli razloga ne more priti na delo, mora to sporočiti neposrednemu vodji, tudi če je izostal zaradi bolezni, v roku 24 ur, če pa tega ni mogel storiti iz objektivnih razlogov pa takoj, ko je to mogoče.
VI. IZOBRAŽEVANJE
30. člen
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževti, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu do:
– tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjen za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto isobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca in delavacu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja, razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Določila tretjega in šestega odstavka veljajo za delavce, ki so napoteni na izobraževanje in za delavce, ki se izobražujejo v interesu organizacije oziroma delodajalca.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.
Če organizacija oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu oziroma organizaciji povrniti vse stroške izobraževanja.
VII. VARSTVO PRI DELU
31. člen
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo, sta podjetje in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te pogodbe v zvezi z varstvom pri delu.
Organizacije imajo predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi morajo delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro primernih sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjševanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagoditi morajo delo tehničnemu napredku in spoznanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati morajo nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi, oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati morajo usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se morajo z delavci oziroma njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij. Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek organizacije.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi in ustnimi navodili organizacije, oziroma nadrejenega.
Delavec je dolžan pri delu izvajati predpisane varstvene ukrepe in uporabljati predpisane varstvene naprave in priprave. Delavec mora biti pred razporeditvijo na delovno mesto seznanjen z ukrepi, predpisanimi za varstvo pri delu in v zvezi z delom, ki ga bo opravljal ter z organiziranjem in izvajanjem varstva pri delu. Delavec mora biti seznanjen z vsemi nevarnostmi pri delu ter s pravicami in obveznostmi iz varstva pri delu in delovnimi pogoji.
Delavec ima pravico pisno odkloniti delo, če mu grozi nevarnost za življenje ali zdravje, ko niso izvedeni predpisani varstveni ukrepi. V tem primeru je organizacija dolžna, pred ponovno odreditvijo dela, pridobiti ustrezno odločbo pristojnih služb o varnosti delovnega mesta.
VIII. VARSTVO DELOVNIH INVALIDOV IN DELAVCEV Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO
32. člen
Organizacija mora razporediti delavca – invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v 15 dneh po dokončnosti odločbe zavoda, s katero je ugotovljena invalidnost oziroma zmanjšana delovna zmožnost delavca. V času, ko delavec čaka na ustrezno razporeditev, mu mora organizacija izplačevati nadomestilo celotne plače, v višini kot jo je prejemal pred nastopom zmanjšanih delovnih zmožnosti, revalorizirano v skladu z eskalacijsko lestvico.
33. člen
Delavci s preostalo delovno zmožnostjo, zmanjšano delovno zmožnostjo in delavci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, imajo pravico do razporeditve na delovno mesto, kjer bodo lahko ob normalnem delovnem naporu in brez nevarnosti za poslabšanje zdravstvenega stanja, dosegli normalen delovni učinek. Če v podjetju ni ustreznega delovnega mesta, se delavcu zagotovi delo v drugi organizaciji oziroma v drugem podjetju ali pri delodajalcu.
Razporejanje delavcev iz prejšnjega odstavka se izvaja v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ob upoštevanju organizacije dela ter razmer v podjetju. Začasno razporejanje delavcev zaradi zdravstvenih razlogov se izvaja v skladu s predpisi o zdravstvenem varstvu.
34. člen
Če se delovnega invalida ali delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo napoti na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo, se tovrstno usposabljanje zagotovi na način, ki je določen za izobraževanje ostalih delavcev.
Delovni invalid, oziroma delavec z zmanjšano delovno zmožnostjo, ima po končani prekvalifikaciji pravico, da je razporejen na delovno mesto, za katero je usposobljen.
IX. ODGOVORNOST ZA DELOVNE OBVEZNOSTI
Disciplinska odgovornost in postopek
35. člen
Delavec je disciplinsko odgovoren za kršitev delovnih obveznosti, ki jih določa zakon in ta pogodba.
36. člen
Disciplinski postopek se začne na zahtevo:
– vodje organizacijske enote, v kateri delavec dela, za tiste kršitve delovnih obveznosti, o katerih odloča poslovodni organ, direktor oziroma delodajalec,
– poslovodnega organa za tiste kršitve delovnih obveznosti, o katerih sam ne odloča,
– delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi,
– organa upravljanja podjetja.
Pobudo za uvedbo disciplinskega postopka lahko da vsak delavec.
Vsi zaposleni morajo biti seznanjeni, katere osebe so zadolžene za nadzor nad njihovim delom, oziroma za odkrivanje eventualnih kršitev njihovih delovnih obveznosti.
Tajna uporaba avdiovizualnih in drugih sredstev, ki služijo za nadzorovanje dejavnosti zaposlenih ter odkrivanje eventualnih kršitev delovnih obveznosti z njimi, je prepovedana.
V primeru, da je zahteva za uvedbo disciplinskega postopka ali začasna odstranitev delavca z dela oziroma iz podjetja podprta s prepovedanimi dokazi, se ta kot neutemeljena zavrže.
37. člen
Direktor lahko pooblasti strokovnega delavca, da izvede pripravljalni postopek, s katerim opravi vsa dejanja, ki so po njegovem mnenju potrebna za ugotovitev kršitev in materialne škode ter za zbiranje in zavarovanje dokazov.
Pripravljalni postopek ne sme trajati dlje kot 30 dni od sprejetja zahteve za uvedbo disciplinskega in odškodninskega postopka.
38. člen
Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja oziroma delodajalec.
O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ, določen s statutom oziroma sklepom organa upravljanja.
V organizacijah oziroma delodajalcih z manj kot 50 delavci sprejmejo odločitve iz prvega odstavka tega člena vsi delavci oziroma organ, določen s statutom oziroma drugim splošnim aktom.
39. člen
Lažje kršitve delovnih obveznosti so:
1. Zamujanje na delo ali predčasno zapuščanje delovnega mesta brez dovoljenja vodje do 3-krat v enem mesecu.
2. Motenje drugih delavcev pri delu.
3. Širjenje neresničnih govoric in žaljenje sodelavcev v zvezi z delom, kar vpliva na delo in delovne odnose.
4. Malomarnost pri delu, katere posledica je neustrezna kvaliteta pri delu, nered, neurejenost delovnega prostora in delavca, ter površnost in neurejenost dokumentacije.
5. Povzročitev materialne škode podjetju do višine 15 % povprečne plače v podjetju.
6. Širjenje neresničnih in zlonamernih izjav o sodelavcih zato, da bi bil okrnjen njihov ugled ali kako drugače prizadejana škoda dobremu imenu delavca in podjetja.
7. Nespoštovanje navodil o delovnih sredstvih in če bi lahko nastala premoženjska škoda.
8. Opravljanje privatnih del, ki niso v povezavi z delovnimi nalogami delavca.
9. Odklanjanje strokovnega izpopolnjevanja.
10. Odklanjanje prenašanja delovnih izkušenj na sodelavce.
11. Nespoštljiv in nedostojen odnos do strank.
12. Če delavec ne upraviči izostanka z dela v 24. urah.
13. Vodenje blagajne proti predpisom o blagajniškem poslovanju, če do materialne škode še ni prišlo.
14. Opuščanje kontrole drugih delavcev, če je taka vsebina njegovega delovnega mesta.
15. Kajenje v poslovnih prostorih, če je prepoved dogovorjena.
40. člen
Hujše kršitve delovnih obveznosti stori delavec, ki:
1. Izda poslovno tajnost.
2. Krši predpise in s tem povzroči materialno ali moralno škodo.
3. Stalno neupravičeno zamuja na delo, z neopravičeno izostaja z dela več kot en delovni dan, ali stalno predčasno zapušča delo.
4. Na goljufiv način pride do osebne koristi ali ugodnosti, ki mu sicer ne bi pripadala.
5. Neupravičeno odkloni delovne naloge ali delo v podaljšanem delovnem času.
6. Se nemoralno ali surovo obnaša do sodelavcev.
7. Dela v podjetju za sebe ali koga drugega dela, ki so v povezavi z dejavnostjo podjetja.
8. Si protipravno prisvaja lastnino podjetja, sodelavcev ali to poskuša.
9. Zlorabi svoj položaj ali prekorači pooblastila.
10. Opusti uvedbo postopka za kršitev delovnih obveznosti ali povrnitev škode za namen, da bi komu koristil ali škodoval.
11. Ponaredi, uniči listine, daje krive podatke ali listine z namenom preslepitve.
12. Izven podjetja opravlja isto dejavnost, kot jo podjetje, izkorišča poznavanje poslovnih partnerjev in tako škodi interesom podjetja.
13. Naklepno ali z nevestnim opravljanjem delovnih dolžnosti povzroči premoženjsko škodo.
14. Opusti ukrepe za varnost delavcev ali opreme.
15. Z nespoštovanjem ukrepov za varstvo pri delu povzroči poškodbe, smrt, materialno škodo ali možnost nastanka teh posledic.
16. Neopravičeno odkloni izvršitev delovnih nalog.
17. Neopravičeno uporabi prevozno ali delovno sredstvo podjetja.
18. Prihaja opit na delo, se opija med delovnem času, prinaša alkohol v podjetje, ali se na drugi način omamlja.
19. Krši sklepe organov upravljanja ali jih ne izvršuje.
20. Nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjuje delovne obveznosti.
21. Daje nepravočasne in nepravilne podatke pristojnim, kar bistveno vpliva na odločanje o pomembnih zadevah.
22. Sprejme delavca na delo v nasprotju z zakonom, s to pogodbo in splošnimi akti podjetja.
23. Onemogoči delavcu pri uveljavljanju njegovih pravic vpogled v listino.
24. Ponaredi zapisnike, sklepe organov ali druge dokumente.
25. Najmanj 3-krat ponavlja lažje kršitve.
26. Če se med bolezenskim dopustom ne ravna po navodilih zdravnika.
27. Če z neustreznim obnašanjem kvari ugled podjetja.
28. Povzroči materialno škodo nad vrednostjo 15 % povprečne plače v podjetju.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se izreče za hujše kršitve dolžnosti in delovnih obveznosti, ki se nanašajo:
1. na neizpolnjevanje ter nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti;
2. na nezakonito razpolaganje s sredstvi;
3. na nesmotrno in neodgovorno uporabo sredstev;
4. na opustitev dejanj, ki jih poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi mora storiti v okviru svojih pooblastil;
5. na to, da delavec tri mesece zaporedoma iz neopravičenih razlogov ne dosega pričakovanih rezultatov dela;
6. na kršitev predpisa o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih in drugih nevarnih materialov ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
7. na zlorabo položaja in prekoračitev danega pooblastila;
8. na izdajanje poslovne, uradne ali druge tajnosti, določene z zakonom ali splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo;
9. na zlorabo pravice do bolezenskega dopusta;
10. na kršitev predpisov in opustitev ukrepov za varstvo delavcev, delovnih sredstev in življenjskega okolja;
11. na kršitev predpisa o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter določb splošnega akta oziroma kolektivne pogodbe;
12. na motenje enega ali več delavcev v delovnem procesu, ki izrazito otežuje izpolnjevanje delovnih obveznosti.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja se lahko izreče tudi za druge hujše kršitve delovnih obveznosti določene s to kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
41. člen
Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka mora biti podana pisno.
42. člen
Disciplinski organ določi narok za obravnavo, sestavo senata, povabi delavca in njegovega pooblaščenca, povabi priče in izvedence, ki jih je potrebno zaslišati na obravnavi in obvesti sindikat, ki lahko poda svoje mnenje na obravnavi.
Kolikor pred razpisom obravnave ni bilo predhodnega postopka, se posreduje delavcu hkrati z vabilom za obravnavo tudi zahteva za uvedbo disciplinskega postopka.
Med razpisano obravnavo in vročitvijo vabila, ne sme preteči manj kot sedem dni.
O obravnavi pred disciplinskim organom se vodi zapisnik.
43. člen
Disciplinski organ ob izbiri in izreku ukrepa upošteva naslednje okoliščine:
– stopnjo delavčeve odgovornosti,
– dosedanje delo in obnašanje po storjeni kršitvi,
– namen kršitve,
– gmotne razmere delavca,
– pogostost in značaj prejšnjih kršitev,
– okoliščine, ki izvirajo iz delavčevega zasebnega življenja,
– prizadevnost pri delu,
– narava dela itd.
44. člen
Pri pogojni odložitvi disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja in denarne kazni, disciplinska komisija upošteva zlasti predhodno kaznovanost, delavčevo obnašanje po storjeni kršitvi in druge okoliščine, v katerih je do kršitve prišlo in ki kažejo na to, da bo tudi tak ukrep dosegel svoj vzgojni namen.
X. ODSTRANITEV DELAVCA Z DELA IN IZ PODJETJA
45. člen
Če delavec stori s svojim obnašanjem hujšo kršitev delovne obveznosti, s katero neposredno ogroža življenje ali zdravje delavcev ter ogroža materialna sredstva večje vrednosti, lahko direktor ali vodja delovnega področja s pismenim nalogom odstrani delavca z delovnega mesta ali iz podjetja. Direktor mora v roku treh dni predložiti pismeni nalog disciplinskemu organu in sindikatu. Delavca se mora odstraniti z dela in ga začasno razporediti na drugo delo ali iz podjetja v primeru, da odstranitev zaradi zavarovanja dokazov ali v interesu kazenskega postopka, zahteva pristojni organ.
46. člen
V primeru odstranitve delavca iz podjetja mu pripada 50 % njegove plače iz pogodbe o zaposlitvi.
47. člen
Proti nalogu o odstranitvi lahko vloži delavec ugovor v roku 15 dni na pristojni organ, ki mora v roku 8 dni odločiti o nalogu za odstranitev.
Ugovor ne zadrži izvršitve sklepa.
48. člen
Če je kazenski postopek zoper delavca, ki je bil odstranjen iz podjetja, ustavljen s pravnomočnim sklepom oziroma če mu ni izrečen ukrep za hujšo kršitev delovnih obveznosti, mu gre razlika do polnega zneska akontacije plače, ki bi jo prejel, če bi ostal na delovnem mestu.
XI. POVRNITEV ŠKODE – ODŠKODNINA
Materialna odgovornost
49. člen
Odškodninski postopek se začne na predlog oškodovanca, odgovorne pooblaščene osebe organizacije ali organa, ki je upravičen začeti disciplinski postopek.
50. člen
Materialno odgovornost (odškodnino) ugotavlja in določa disciplinski organ, ki odloča na prvi stopnji. Višina materialne škode se ugotavlja na osnovi podjetniških tarif, tržne vrednosti stvari ali storitve na dan in v kraju, kjer je škoda nastala, po izdanih računih o nadomestilu oziroma popravilu in po drugih pravilno priznanih dokazilih.
51. člen
V primerih, ko bi ugotavljanje dejanske škode povzročilo nesorazmerne stroške glede na nastale posledice, se lahko odmeri pavšali znesek odškodnine.
Pavšalni znesek je možno odmeriti največ v višini ene povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred povzročitvijo škode.
52. člen
Višina odškodnine se lahko zmanjša ali pa se delavec oprosti plačila odškodnine, ob upoštevanju gmotnega stanja delavca, njegovega siceršnjega odnosa do dela, ter če je s svojim naknadnim ravnanjem zmanjšal višino nastale škode oziroma preprečil nadaljnje škodljive posledice.
Odškodnina za nezakonite odločitve
53. člen
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je organizacija oziroma delodajalec delavcu dolžan izplačati najmanj deset povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela.
XII. OBVEŠČANJE DELAVCEV
54. člen
Direktor je dolžan obveščati delavce o:
– večletnih in letnih planih podjetja,
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepih s katerimi se v skladu s to pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in delitve plač in
– drugih vprašanjih pomembnih za delavce.
O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee, se delavce obvesti pred sprejemom odločitev o poslovanju, po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka, je v podjetjih oziroma pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 50 delavcev, pisno, v manjših pa ustno ali pisno.
Sindikatu in svetu delavcev se vse gradivo iz prvega odstavka tega člena posreduje pisno.
Dolžnosti obveščanja ni, ko gre za poslovno tajnost, ki je opredeljena v pravilniku o poslovni tajnosti.
Za delavca, ki je zadolžen za obveščanje, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
XIII. VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
55. člen
V primeru, ko je na prvi stopnji odločal direktor, odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali drugi voljen ali imenovan koletivni organ, v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.
XIV. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
56. člen
Delavcu preneha delovno razmerje v skladu z zakonom o delovnih razmerjih, kolektivno pogodbo ter pogodbo o zaposlitvi.
57. člen
Odpovedni rok traja:
– za dela od I. do III. zahtevnostne skupine 1 mesec
– za dela IV. in V. zahtevnostne skupine 2 meseca
– za dela od VI. do VIII. zahtevnostne
skupine 3 mesece
Odpovedni rok se lahko sporazumno skrajša.
58. člen
Delavec ima v času odpovednega roka pravico in dolžnost ostati na delu ter vestno opravljati dela, na katera je razporejen.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve, s pravico do nadomestila plače, v trajanju 14 ur na mesec.
XV. PRENEHANJE POTREB PO DELAVCIH ZARADI NUJNIH OPERATIVNIH RAZLOGOV V PODJETJU
Pravice delavcev, katerih delo postane začasno nepotrebno
59. člen
Kadar delavcu začasno iz nujnih operativnih razlogov ni mogoče zagotoviti dela najdlje za 6 mesecev, se delavca uvrsti med začasne presežke delavcev. Delovno razmerje delavcu, zaradi prenehanja potrebe po delu, v tem času ne preneha ter mu gredo vse pravice pri delu in iz dela, kot da bi delal.
V času prenehanja potreb po delu, vendar največ za 6 mesecev, podjetje lahko:
– razporedi delavca v okviru podjetja na drugo delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
– razporedi delavca v drugo podjetje na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba,
– napoti delavca na prekvalifikacijo, oziroma dokvalifikacijo s pravico do plačanega dohodka,
– uvede za delavca delovni čas manj kot 36 ur tedensko.
– delavca napoti na čakanje na delo.
Sklep o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev ter način reševanja teh delavcev, ki je naveden v prejšnjem odstavku, sprejme direktor podjetja, če gre za večje število delavcev pa organ upravljanja.
Pred sprejemom sklepa o ugotovitvi začasnih presežkov delavcev je tako direktor, kot organ upravljanja dolžan zahtevati mnenje sindikatov in ga skupaj s predstavniki sindikata obravnavati.
Pravice delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno
60. člen
V primeru, ko se v podjetju predvidevajo trajni presežki večjega števila delavcev, mora direktor najmanj mesec dni pred izvajanjem ukrepov za razreševanje presežnih delavcev obvestiti sindikate.
Na predlog direktorja določi organ upravljanja program reševanja delavcev, katerih delo postane trajno nepotrebno. Program mora določati ukrepe za preprečitev, ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja presežnih delavcev, poimenski seznam presežnih delavcev in način reševanja, oziroma pravice, ki se bodo zagotovile posameznim delavcem v skladu z zakonom ter to pogodbo.
Vsaj 10 dni pred obravnavanjem programa razreševanja presežnih delavcev, na organu upravljanja, ga je potrebno predložiti sindikatom ter jih pozvati na sodelovanje pri pripravi programa s svojimi stališči, mnenji in predlogi. Če organ upravljanja sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikatov, lahko sindikati v osmih dneh od dneva, ko jim je bil vročen sklep organa upravljanja, oziroma sprejeti program, sprožijo postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikati v roku določenem v prejšnjem odstavku ne sprožijo postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
Če so sindikati sprožili postopek pred arbitražno komisijo je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije. Dokler sodišče ne odloči o arbitrih, rok iz devetega odstavka 35. člena zakona o delovnih razmerjih, ne prične teči.
Pri izbiri trajno presežnih delavcev na podlagi kriterijev, se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom ter to pogodbo.
Direktor mora delavce pravočasno obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja njihovega delovnega položaja.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z delavčevim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji, oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
Program razreševanja trajno presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
61. člen
Podjetje oziroma delodajalec je dolžan zagotoviti namenska sredstva za reševanje trajnih presežkov delavcev, upoštevajoč število in kategorije nepotrebnih delavcev ter svoje ekonomske zmožnosti.
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
Postopki, kriteriji in merila za ugotavljanje presežkov delavcev
62. člen
Kriteriji za ugotavljanje presežnih delavcev se ovrednotijo z naslednjim številom točk:
1. Delovna uspešnost delavca (temeljni kriterij)
. štev. točk
a) nadpovprečna 40
b) povprečna 20
c) podpovprečna 0
Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti ter se ta tudi dejansko uporabljajo najmanj leto dni pred ugotovitvijo obstoja operativnih razlogov. Upošteva se povprečna delovna uspešnost delavca v zadnjem letu, pred nastopom operativnih razlogov.
2. Strokovna izobrazba oziroma usposobljenost za delo (delavec ima):
a) zahtevano izobrazbo oziroma usposobljenost 30
b) eno stopnjo nižjo izobrazbo oziroma uspo-
sobljenost od zahtevane 20
c) dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma usposo-
bljenost od zahtevane 10
d) več kot dve stopnji nižjo izobrazbo oziroma
usposobljenost od zahtevane 5
3. Delovne izkušnje za delo, ki ga delavec opravlja
a) ima zahtevane delovne izkušnje 5
b) nima zahtevanih delovnih izkušenj 0
4. Dosežena (skupna) delovna doba
a) od 1 – 5 let 3
b) nad 5 – 14 let 10
c) nad 14 – 25 let 15
d) nad 25 let 20
5. Zdravstveno stanje
Vrednotimo na podlagi verodostojnih ali zdrav-
niških potrdil ali odločb ZPIZ
a) delavec ima kronično ali ponavljajoče obolenje 10
b) slabše zdravstveno stanje zaradi posledic po-
škodb pri delu in poklicne bolezni 30
6. Socialno stanje
a) delavec, ki neguje otroka, starša ali zakonca
s telesnimi hibami oziroma motnjami 40
b) zaposlen samo eden od zakoncev ali samo-
hranilec 30
c) število nepreskrbljenih otrok – za vsakega
otroka po 10
d) delavec, ki opravlja obrtno dejavnost kot
postranski poklic (popoldanska obrt) ali delavec,
ki je lastnik kmetjskih obdelovalnih površin nad
4 ha -40
e) delavec, katerega zakonec opravlja obrtno
dejavnost kot postranski poklic, ali je lastnik
kmetijsko obdelovalnih površin nad 4 ha -40
f) delavec je družabnik v zasebnem ali mešanem
podjetju -40
V primeru trajnih presežkov se uporabljajo vsi kriteriji iz prejšnjega odstavka kumulativno.
63. člen
Sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov izda direktor. Sklep mora biti izdan v pisni obliki, vsebovati mora obrazložen razlog za prenehanje delovnega razmerja in pravice, ki gredo delavcu.
64. člen
Organizacija je dolžna izplačati delavcu v času šestmesečnega odpovednega roka plačo v višini 80 % njegove plače, če v tem času dela, pa 100 % njegove plače. Višina plače se mesečno usklajuje z eskalacijsko lestvico.
Osnova za odmero višine delavčeve plače je povprečna plača, ki jo je delavec prejemal v zadnjem preteklem trimesečju pred izdajo odločbe, s katero mu je bilo odrejeno trajno ali začasno prenehanje delovnega razmerja.
Če je delavcu izdana dokončna odločba, s katero mu je odrejeno trajno prenehanje delovnega razmerja, lahko na podlagi sporazuma preneha delovno razmerje pred iztekom šestmesečnega roka. V tem primeru mu je podjetje dolžno izplačati celoten preostanek bruto plače, ki bi jo prejel do izteka odpovednega roka.
Osnova za odmero višine delavčeve bruto plače, je povprečna bruto plača, ki jo je delavec prejemal v zadnjem preteklem trimesečju pred izdajo odločbe, s katero mu je bilo odrejeno trajno prenehanje delovnega razmerja.
Delavcu, ki ima dokončno odločbo kot trajni presežni delavec in mu na podlagi posebnega pismenega sporazuma preneha delovno razmerje, pripada odpravnina glede na izpolnjeno delovno dobo v organizaciji ali njenih pravnih predhodnikih, kolikor gre za prevzem delavcev.
Višina odpravnine znaša najmanj 70 % delavčeve povprečne mesečne plače v zadnjih preteklih treh mesecih, za vsako leto dela v organizaciji, oziroma v njenih pravnih predhodnikih. Delavec izbira ugodnejšo varianto.
XVI. PLAČE
Izhodiščna plača
65. člen
V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec in delavec določita znesek osnovne plače delavca v SIT.
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezultate (po vnaprej določenih kriterijih) in normalne delovne pogoje, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe, razen v primerih, ki so posebej določeni s to kolektivno pogodbo.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta.
66. člen
Direktor je dolžan posredovati sindikatu podatke o plačah, če ta to zahteva. Sindikat mora pri posredovanih podatkih o izplačanih plačah spoštovati načelo zaupnosti in poslovne tajnosti teh podatkov.
67. člen
Za dejavnost te panožne kolektivne pogodbe so opredeljeni naslednji tarifni razredi s tipičnimi deli in poklici, ki se razvrščajo v posamezni tarifni razred:
I. enostavna dela (NK)
Preprosta, ponavljajoča se opravila, ki se jih naučimo v kratkem času, zahtevana je I. stopnja strokovne izobrazbe, npr. snažilka, NK delavec...
II. manj zahtevna dela (PK)
Manj zahtevna, prosto ponavljajoča se pravila, zahtevana je II. stopnja strokovne izobrazbe npr. telefonist, voznik viličarja, PK delavec, kurir...
III. srednje zahtevna dela (dvoletna poklicna šola)
Raznovrstna srednje zahtevna ponavljajoča se opravila, manj zahtevna administrativna ponavljajoča se opravila, zahtevana je III. stopnja strokovne izobrazbe, npr. komisionar, viličarist, teleprinterist, carinski manipulant, disponent...
IV. zahtevna dela (triletna poklicna šola)
Raznovrstno zahtevna opravila, srednje zahtevna administrativna in podobna dela, manj zahtevna vodstvena opravila za razporejanje in nadzorovanje dela, zahtevana je IV. stopnja strokovne izobrazbe, npr. skladiščnik, voznik tovornega avtomobila, voznik pretovorne mehanizacije, administrator...
V. bolj zahtevna dela (VKV, štiriletna srednja šola)
Raznovrstna zahtevna opravila, samostojna administrativna opravila, srednje zahtevna vodstvena opravila za razporejanje in nadziranje dela, svetovanje pri delu, zahtevana je V. stopnja strokovne izobrazbe, npr. agent, car. deklarant, tarifer, referent knjigovodstva, računovodstva ali splošnih zadev, VK delavec, špediter...
VI. zelo zahtevna dela (VŠ)
Različna zelo zahtevna raznovrstna opravila, ki so potrebna za organizacijsko in operativno vodenje, strokovno urejanje delovnih procesov, kontroliranje dela, zahtevno svetovanje pri delu, zahtevana je VI. stopnja strokovne izobrazbe, npr. strokovni sodelavec, broker, komercialist, vodja enote...
VII. visoko zahtevna dela (VS)
Visoko zahtevna kreativna in raznovrstna inventivna opravila pri pripravi in spremljanju delovnega procesa, zelo zahtevna poslovna opravila, potrebna za organizacijsko in operativno vodenje, zahtevana je VII. stopnja strokovne izobrazbe, npr. vodja strokovnih področij, samostojni komercialist, samostojni strokovni sodelavec...
VIII. najzahtevnejša dela (magisterij)
Najzahtevnejša kreativna in raznovrstna inventivna opravila pri pripravi in spremljanju delovnega procesa, najzahtevnejša poslovna opravila, potrebna za organizacijsko in operativno vodenje, zahtevana je najmanj VIII. stopnja strokovne izobrazbe.
Tarifna priloga
68. člen
Tarifna priloga določa predvsem zneske izhodiščnih plač, eskalacijsko lestvico in zneske osebnih prejemkov (regres za letni dopust, povračilo stroškov prehrane in stroškov v primeru službenega potovanja).
69. člen
Razvrščanje delovnih mest po tej pogodbi v posamezne tarifne in plačilne razrede opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba. V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali sproži arbitražni postopek.
Temeljno merilo razvrščanja tipičnih del oziroma poklicev je strokovna izobrazba.
70. člen
V primeru prve razvrstitve posameznega delovnega mesta v tarifne razrede po tej kolektivni pogodbi, se delavcu ne more zmanjšati osnovne plače. Rok za prvo razvrstitev po tej kolektivni pogodbi je 30 dni od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Plače na podlagi delovne uspešnosti
71. člen
Delovna uspešnost pomeni rezultat dela, ki ga v delovnem procesu dosega posamezni delavec, ugotavljamo pa jo z ocenjevanjem na podlagi naslednjih kriterijev:
– količina dela,
– kakovost dela,
– odnos do dela, ki obsega gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost.
Gornji kriteriji se uporabljajo le v podjetjih, ki nimajo izdelanega lastnega sistema ocenjevanja delovne uspešnosti.
72. člen
Količina dela:
zajema učinke dela, ki so izraženi z opravljeno količino dela in količino raznovrstnih opravljenih del.
Delavcu pripadajo naslednji odstotki osnovne plače:
– normalna količina dela 0 %
– povečana količina dela od 0 – 10 %
Kakovost dela:
zajema elemente kakovostne izvedbe dela in je izražen kot obseg napak, reklamacij, ustreznost informacij, ustreznost in pravočasnost izdelanih poročil, samostojnost pri delu, stanju potrebne pomoči pri delu in nadzoru primernosti delavčevega dela, nepotrebnih izgub delovnega časa, racionalnega časa, racionalnega ravnanja s sredstvi za delo, sposobnost vodenja, itd.
Delavcu pripadajo naslednji odstotki osnovne plače:
– normalna kakovost dela 0 %
– dobra kakovost dela od 0 – 10 %
Odnos do dela:
zajema elemente delavčevega odnosa do dela in njegovih sodelavcev in je izražen kot redoljubnost, točnost pri delovnem urniku, gospodarnost, inventivnost, inovativnost, sodelovanje v delovnem procesu, pripravljenost prevzemanja dodatnih delovnih nalog, reagiranje v nujnih primerih ipd.
Delavcu pripadajo naslednji odstotki osnovne plače:
– normalen odnos do dela 0 %
– dober odnos do dela od 0 – 5 %.
73. člen
Delovno uspešnost posameznega delavca mesečno ocenjuje njegov neposredni vodja v soglasju z direktorjem, za vodjo delovnih področij pa direktor. Ob vsaki spremembi ocene, se delavcu na njegovo zahtevo vroči obrazloženo pisno obvestilo.
XVII. DODATKI ZA POGOJE DELA
Dodatek za posebne pogoje dela
74. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden.
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
Za delo v deljenem delovnem času, ki je za delavca manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnovne plače:
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni
proces izvaja v drugi in tretji izmeni oziroma v turnusu
popoldan in ponoči 15 %
– za delo v deljenem delovnem času (za prekinitev
dela 1 uro in več) 15 %
– za nočno delo 50 %
– za delo prek polnega delovnega časa 50 %
– za delo ob nedeljah 50 %
– za delo na dela proste dneve in praznike 50 %
Izključujeta se dodatek na dan praznikov in za delo ob nedeljah, če sovpadata na isti dan.
75. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Dodatki zaradi vpliva okolja
76. člen
Pri opravilih, kjer so posebne obremenitve ali posebno neugodni vplivi oziroma so delavci izpostavljeni posebnim nevarnostim in te obremenitve, vplivi in nevarnosti niso vsebovane v osnovnem OD na podlagi zahtevnosti teh opravil, se obračunavajo dodatki za težje pogoje dela za čas, ko delavec dela v takšnih pogojih.
Težje pogoje dela opredeli delodajalec v splošnem aktu podjetja.
Dodatki iz prvega odstavka tega člena ne smejo biti nižji od 15 % delavčeve urne postavke.
Obračun plače
77. člen
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz te pogodbe, oziroma pogodbe o zaposlitvi
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del)
– nadomestila plače po posameznih vrstah
– bruto plačo
– zneske davkov in prispevkov
– neto plačo
– druge osebne prejemke
– odtegljaje od plače.
Delavec, ali na njegovo pobudo sindikalni zaupnik, lahko od odgovorne osebe ali od njega pooblaščene službe zahteva pregled pisnega obračuna plače in nadomestila ter obrazložitev vseh okoliščin v zvezi z izračunom delavčeve plače.
XVIII. NADOMESTILA, NAGRADE, POVRAČILA IN DRUGI PREJEMKI
Nadomestila plače
78. člen
Nadomestila plače se obračunavajo v višini 100 % plače delavca v naslednjih primerih:
– za čas rednega letnega dopusta,
– za čas dela prostih dni na dan praznikov,
– za čas študijskega dopusta,
– za čas plačane odsotnosti z dela 7 delovnih dni,
– za čas plačane odsotnosti krvodajalcu
– za čas vojaških vaj.
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70 % plače za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plače, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov,
– da je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih dejavnosti,
– da kršitev kolektivne pogodbe ugotovi organ, ki je pristojen za razlago kolektivne pogodbe dejavnosti.
Nadomestilo se izplača v breme organizacije oziroma delodajalca.
Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu 30% njegove osnovne plače oziroma urne postavke.
79. člen
Nadomestilo plače za čas bolezni in v primeru nege se obračunava od plače, dosežene v zadnjih treh mesecih pred nastopom navedenih razlogov, v naslednji višini:
– zaradi bolezni 80 %
– zaradi nege družinskega člana 80 %
– zaradi poškodbe na delu ali poklicne bolezni 100 %
80. člen
Delavec, ki se je zaradi tehnoloških in ekonomskih presežkov dolžan prekvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače.
81. člen
Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnovne plače.
82. člen
Delavkam, ki imajo 50 let starosti, oziroma 30 let delovne dobe in delavcem s 55. leti starosti in 35. leti delovne dobe, ki ne morejo več uspešno opravljati del oziroma nalog, na katere so bili razporejeni, se zagotovi manj zahtevna dela in naloge, ki so jih sposobni učinkovito opravljati, vendar ostane višina osnovne plače enaka, kot so jo prejemali pred razporeditvijo na manj zahtevne naloge, vendar največ do izpolnitve pogojev za upokojitev.
Drugi osebni prejemki
83. člen
Odpravnina ob upokojitvi pripada delavcu v višini treh povprečnih čistih plač v gospodarstvu republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih čistih plač delavca v preteklih treh mesecih, če je to zanj ugodnejše. Delavec je upravičen do razlike odpravnine, če je podjetje zanj dokupilo delovno dobo.
84. člen
Jubilejne nagrade se izplačujejo v višini:
– za 10 let skupne delovne dobe 60 % osnove
– za 20 let skupne delovne dobe 80 % osnove
– za 30 let skupne delovne dobe 120 % osnove
Osnova je zadnja uradno objavljena povprečna plača, izplačana v gospodarstvu Republike Slovenije. Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi skupne delovne dobe.
Povračilo stroškov v zvezi z delom
85. člen
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi.
Znesek povračila stroškov prehrane med delom je naveden v tarifni prilogi.
86. člen
Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
Delavcu se v primeru službenega potovanja v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu z veljavnimi predpisi.
Povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela
87. člen
Delavcu, učencu ter študentu se povrnejo stroški prevoza na delo in z dela v višini dejanskih cen javnih prevoznih sredstev.
XIX. REGRES ZA LETNI DOPUST IN SOLIDARNOSTNE POMOČI
Regres za dopust
88. člen
Delavcem pripada regres za dopust praviloma enkrat letno. Regres se mora izplačati do konca meseca junija tekočega leta.
Višina regresa je določena v tarifni prilogi. Izplačuje se vsem delavcem v enaki višini.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
Solidarnostne pomoči
89. člen
Delavcu oziroma njegovi družini pripada pomoč v višini povprečne plače organizacije v predhodnem mesecu, in sicer najmanj:
– smrt delavca – 2 povprečni plači
– smrt ožjega družinskega člana (zakonec, otroci) – 1 povprečna plača
– ob nastanku težje invalidnosti (nad 60 %) – 1 povprečna plača
– daljša bolezen (nad 3 mesece) – 1 povprečna plača
– elementarne nesreče ali požar, ki prizadenejo delavca – 1 povprečna plača
Solidarnostne pomoči se ugotavljajo in izplačujejo na predlog sindikalnega zaupnika (sindikata), delavcev, organizacije ali zunanje socialne službe, razen pomoči iz prve alinee tega člena.
Solidarnostno pomoč je podjetje dolžno izplačati najkasneje v enem mesecu po nastopu primera.
XX. PLAČE PRIPRAVNIKOV IN UČENCEV NA PRAKSI, PLAČE PROFESIONALNIH SINDIKALNIH ZAUPNIKOV IN PLAČE V PRIMERU ZAČASNIH RAZPOREDITEV TER NAGRADE ZA INOVACIJE
Pripravniki in učenci na praksi
90. člen
Pripravniku in učencu na praksi pripada za čas pripravniške dobe 70 % izhodiščne plače določene za ustrezni tarifni razred, povečane za občasne dodatke za posebne pogoje dela, v katerih dela.
Pripravniku in učencu na praksi pripada tudi del plače za delovno uspešnost, del plače iz dobička in vsa nadomestila plače.
Plače sindikalnih zaupnikov
91. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije, oziroma najmanj po VI. tarifni skupini te kolektivne pogodbe.
Plača profesionalnega sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač v organizaciji, v skladu z veljavno eskalacijsko klavzulo po tej pogodbi.
Profesionalni sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe pri dobičku v skladu s to pogodbo.
Plače v primeru začasnih razporeditev
92. člen
V primeru začasne razporeditve, ko je delavec v skladu s to pogodbo dolžan delati na delovnem mestu, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, ima pravico do plače, ki je zanj ugodnejša.
Nagrade za inovacije
93. člen
Delavcu pripada za inovacije najmanj 3 % letne čiste gospodarske koristi. Nadomestilo za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in organizacijo oziroma delodajalcem.
V primeru, če podjetje inovacije ne sprejme, ima delavec pravico izkoristiti inovacijo kjerkoli.
XXI. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
94. člen
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v organizaciji oziroma pri delodajalcu, dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikatov ni mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe so dolžni zagotoviti sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavaci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in iz delovnega razmerja.
Direktor in strokovne službe so dolžne v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov organizacije oziroma delodajalca, ki obravnavajo vprašanja iz drugega odstavka in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
Za delo sindikatov mora biti zagotovljena sindikalnim zaupnikom najmanj:
– ena plačana ura letno za vsakega delavca v organizaciji oziroma pri delodajalcu, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje sindikalnih funkcij in za sodelovanje pri delu organov sindikatov izven organizacije oziroma delodajalca. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central (združenj) in v organih sindikatov dejavnosti. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (to je za delo vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše kot je število delavcev in ne manjše kot 50 ur na leto. V okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorijo sindikati in direktor. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikatov in zahteve delovnega procesa. Če je v organizaciji oziroma pri delodajalcu organiziranih več sindikatov, se število plačanih ur iz tega odstavka razdeli med sindikate v sorazmerju s številom članov.
– 5 plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
Število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo podjetja oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in organizacijo oziroma delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov, vendar le v izjemnih primerih in največ dvakrat letno med delovnim časom.
Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa delovnopravno imuniteto. Odločitev pooblaščenega delavca ali organa organizacije, s katero naj bi bil sindikalni zaupnik prerazporejen na drugo delovno mesto, v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu, uvrščen med presežne delavce ali kako drugače postavljen v manj ugoden ali podrejen položaj, je brez pravnega učinka, če sindikat k njej ne poda pisnega soglasja. Rok, v katerem je sindikat dolžan dati soglasje, je osem dni. Če se v tem roku ne opredeli, velja, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, pooblaščeni delavec ali organ pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na organizaciji oziroma delodajalcu.
Zoper sindikalnega zaupnika tudi ni mogoče brez soglasja sindikata organizacije, začeti disciplinskega postopka ali mu znižati osnovne plače oziroma plače iz naslova učinkovitosti pod povprečje zadnjih treh mesecev. V primeru spora je dokazno breme na organizaciji oziroma delodajalcu.
Spor pred arbitražo lahko sproži tudi sindikat, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede sestave arbitraže in postopka pred arbitražo se smiselno uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih in te kolektivne pogodbe o arbitraži, ki v primeru spora odloča o programu razreševanja presežkov delavcev v podjetju.
Delovnopravna imuniteta iz tega člena traja še 2 leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem v organizaciji oziroma pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v organizacijo na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;
– strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata.
Podrobnosti uredita organizacija oziroma delodajalec in sindikati s posebno pogodbo.
XXII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK TER NAČIN REŠEVANJA SPOROV
Pozitivna izvedbena dolžnost
95. člen
Stranke kolektivne pogodbe si morajo z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago, prizadevati za pravilno izvrševanje določil te pogodbe in njihovo spoštovanje.
Negativna izvedbena dolžnost
96. člen
Stranke so dolžne opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
97. člen
Postopek za sklenitev nove pogodbe se prične vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko predlaga spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v roku 30 dni.
Kolikor predlog ni sprejet ali se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka – predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjanje.
Reševanje kolektivnih sporov
98. člen
Za reševanje sporov med strankami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pogajanjem, se ustanovi komisija za pomirjevanje.
Vsaka stranka imenuje v komisijo po 2 člana, člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot dodatnega člana.
Postopek pomirjanja se začne na zahtevo katerekoli stranke. Pomirjanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka po začetku postopka za pomirjevanje pisno izjavi, da šteje pomirjanje za neuspešno.
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen.
Sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo, oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njim v nasprotju.
Postopek pred arbitražo
99. člen
Po neuspelem postopku pomirjevanja, lahko stranke sporazumno poverita reševanje spora arbitraži, ki jo sestavlja 5 arbitrov.
Prestavnik delodajalcev imenuje v arbitražo dva svoja predstavnika, predstavniki delojemalcev pa vsak po enega predstavnika, pri čemer imajo vsi predstavniki delojemalcev skupno dva glasova. Predsednika, kot petega arbitra, imenujejo predstavniki sporazumno iz vrst strokovnjakov za področje delovnega prava.
Tolmačenje kolektivne pogodbe
100. člen
Stranke kolektivne pogodbe imenujejo organ za razlago kolektivne pogodbe, v kateri imenujejo vsaka po enega člana, dodatnega pa določita sporazumno.
XXIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
101. člen
Določbe te pogodbe se lahko uporabljajo neposredno in pomenijo minimalni obseg pravic.
102. člen
Z dnem, ko prične veljati ta pogodba, preneha veljati kolektivna pogodba za pretovorno skladiščno dejavnost, objavljena v Uradnem listu RS, št. 45, z dne 17. 7. 1992 in vpisana v register kolektivnih pogodb pri Ministrstvu za delo, dne 11. 6. 1992, pod zaporedno št. 30 in številko spisa 141-33/92.
Podpisniki:
Gospodarska zbornica Slovenije,
Združenje prometa in zvez,
Sekcija špediterjev
in skladiščnikov
Predsednik
Jože Kranjc l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije,
Območna zbornica Koper,
Zveza pomorsko prometnih agencij
Predsednik
Marijan Šilovič l. r.
Združenje delodajalcev Slovenije,
Sekcija za promet in zveze
Predsednik
Jože Kranjc l. r.
Konfederacija
Sindikatov 90 Slovenije,
Sindikat delavcev špedicijske,
pomorsko agencijske
in kontrolne dejavnosti Slovenije
Predsednica
Damijana Kobal l. rl
Zveza svobodnih sinidkatov Slovenije,
Sindikat delavcev prometa in zvez
Predsednik
Jože Gaube l. r.
Koper, dne 15. decembra 1994.
T A R I F N A P R I L O G A
h kolektivni pogodbi za špedicijsko, skladiščno in
pomorsko agencijsko dejavnost za leto 1994
1. Izhodiščne bruto plače v SIT za poln delovni čas za mesec
november 1994 so po posameznih tarifnih razredih naslednje:
-----------------------------------------------------------------
Tarifni razred Izhodiščna bruto plača v SIT
za tarifni razred
-----------------------------------------------------------------
I. enostavna dela (NK), NK delavec... 43.073
II. manj zahtevna dela (PK), PK del. kurir... 47.381
III. srednje zaht.dela (dveletna pok. šola),
komisionar, viličarist... 52.980
IV. zaht. dela (3-letna pokl. šola), disponent,
carinski deklarant, voznik tovornega
avtomobila in pretovorne mehanizacije... 59.009
V. bolj zaht. dela (VKV) agent, carinski
deklarant, tarifer, referent (knjigovodstva,
računovodstva), špediter... 66.763
VI. zelo zaht. dela (VŠ) komercialist, brooker,
strok. sodel., vodja enote... 79.685
VII. visoko zaht. dela (VS) sam. kom. sam.
strok. sod., vodja str. podr... 90.454
VIII. najzaht. dela (mag.)... 107.683
-----------------------------------------------------------------
Osnovne plače zaposlenih pri organizacijah oziroma delodajalcih
se lahko znižajo na nivo, ki je do 10 % nižji od izhodiščnih plač
po tej kolektivni pogodbi v naslednjih primerih:
- če se v podjetju izvaja sprejeti sanacijski program,
- če bi izplačilo po tej kolektivni pogodbi povzročilo izgubo,
- če ekonomski razlogi v podjetju ne omogočajo izplačil po tej
pogodbi,
- če je v obračunu tekočega obdobja izkazana nepokrita izguba.
Potreben procent znižanja osnovnih plač zaposlenih se opredeli s
socialnim sporazumom med direktorjem in predstavnikom sindikatov.
Procent znižanja osnovnih plač zaposlenih se evidentira in
predstavlja terjatev delavcev v stečajnem postopku oziroma
likvidaciji podjetja.
2. Izhodiščne plače se povečujejo v skladu s 3. točko tarifne
priloge k SKP za gospodarstvo za leto 1994.
3. Regres za letni dopust za leto 1994 znaša v bruto znesku 60 %
zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto
mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Izjemoma je
mogoče plačati regres za letni dopust v znesku nad 60 % do 80
% zadnjega znanega statističnega podatka o povprečni bruto
mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije pod pogojem,
da podjetje izkazuje dobiček po zadnji bilanci. Regres za
zaposlene, katerih osnovna plača je nižja od povprečja v
gospodarstvu, je lahko višji, vendar ne sme preseči 100 %
povprečne mesečne plače v gospodarstvu Republike Slovenije.
Če se regres izplača v več delih, se od nove osnove lahko
računa le neizplačani del.
4. Povračilo stroškov prehrane med delom za mesec november 1994
znaša 8.970 SIT in se povečuje skladno z eskalacijsko klavzulo
iz 2. točke.
5. Povračilo stroškov za službeno potovanje znaša:
za november 1994
a) dnevnice
- cela dnevnica (nad 12 ur do vključno 24 ur
odsotnosti) 3.500 SIT
- polovična dnevnica (nad 8 ur do 12 ur
odsotnosti) 1.750 SIT
- znižana dnevnica (6 do 8 ur odsotnosti,
če se potovanje začne dve uri pred
pričetkom ali konča dve uri po zaključku
del. časa) 1.218 SIT
b) kilometrina (30% cene super bencina) 22 SIT
c) stroški za prenočišče se izplačujejo po
predloženem računu, skladno s potnim nalogom.
Če na nalogu ni drugače določeno in če
delavec ne predloži računa, ima pravico
do povračila stroškov v višini 1.302 SIT
Zneski povračil stroškov po tej točki se povečujejo skladno z
rastjo drobnoprodajnih cen po eskalacijski lestvici iz 2.
točke. Višina kilometrine se valorizira z rastjo cene super
bencina.
Povečani zneski povračil stroškov po 4. in 5. točki ne morajo
preseči zneskov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove
priznavajo kot odhodek.
6. Višino povračil stroškov za službena potovanja v tujino in
povračil stroškov pri opravljanju delovne naloge voznega
osebja v tujini organizacije oziroma delodajalci uredijo v
internih aktih.
