Na podlagi drugega odstavka 108. člena zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 13/94, 48/94 in 82/94) je ustanovna skupščina Notarske zbornice Slovenije dne 15. 2. 1995 sprejela
S T A T U T
Notarske zbornice Slovenije
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Notarska zbornica Slovenije (v nadaljevanju: zbornica) je poklicna organizacija notarjev, ki skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata, zastopa interese notarjev in notarskih kandidatov ter opravlja druge z zakonom določene naloge.
2. člen
Člani zbornice so poleg notarjev obvezno tudi notarski kandidati.
3. člen
Zbornica je pravna oseba.
Zbornico zastopa njen predsednik.
V odsotnosti predsednika zbornice, zastopa zbornico podpredsednik zbornice.
4. člen
Sedež zbornice je v Ljubljani.
Pečat zbornice je okrogel z napisom: ”Notarska zbornica Slovenije, Ljubljana”.
Na sredini pečata je grb Republike Slovenije.
5. člen
Zbornica sodeluje z notarskimi zbornicami drugih držav in se povezuje v mednarodne organizacije notarjev.
II. NALOGE ZBORNICE
6. člen
Zbornica skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata ter zastopa interese notarjev in notarskih kandidatov ter opravlja druge naloge določene z zakonom, statutom in drugimi akti zbornice.
Zbornica opravlja svoje naloge preko svojih organov.
III. ORGANI ZBORNICE
7. člen
Organi zbornice so:
1. skupščina
2. predsednik zbornice
3. izvršni odbor
4. nadzorni odbor
5. disciplinski tožilec
6. disciplinska komisija I. stopnje
7. disciplinska komisija II. stopnje
8. disciplinsko sodišče.
Skupščina zbornice
8. člen
Skupščina zbornice:
1. sprejema statut ter njegove spremembe in dopolnitve;
2. sprejema kodeks notarske etike;
3. sprejema poslovnik o svojem delu;
4. sprejema notarsko tarifo v soglasju z ministrom, pristojnim za pravosodje;
5. sprejema finančni načrt in potrjuje zaključni račun;
6. voli in razrešuje presednika in podpredsednika zbornice; člane izvršnega in nadzornega odbora; disciplinskega tožilca in njegovega namestnika; predsednika in člane disciplinskih komisij I.in II. stopnje ter njihove namestnike; člane disciplinskega sodišča izmed notarjev in njihove namestnike ter člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev;
7. imenuje in razrešuje člane komisij in odborov, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
8. odloča o višini vpisnine, članarine in drugih prispevkih zbornice;
9. obravnava poročilo o delu izvršilnega in nadzornega odbora;
10. odloča o uporabi denarnih kazni;
11. sprejema pravilnik o finančnem poslovanju, pravilnik o strokovnem izpopolnjevanju ter obvezna navodila v zvezi s poslovanjem notarja;
12. odloča o vstopu zbornice v mednarodne notarske organizacije;
13. obravnava poročilo izvršnega odbora o delu zbornice v preteklem letu;
14. opravlja druge naloge, določene z zakonom, statutom in drugimi akti zbornice.
9. člen
Zasedanje skupščine je najmanj enkrat letno. Skupščino skliče predsednik zbornice.
Izvršni odbor ali predsednik zbornice lahko skliče skupščino po potrebi, mora pa jo sklicati, če to zahteva najmanj 20 notarjev. V tem primeru izvršni odbor skliče skupščino najkasneje v 30 dneh po prejemu pismene zahteve za sklic skupščine.
Skupščina sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih notarjev.
Notarski kandidati sodelujejo pri delu skupščine brez pravice glasovanja.
Skupščina je sklepčna, če je navzočih več kot polovica notarjev.
Sklic skupščine s predlogom dnevnega reda mora biti poslan članom skupščine najmanj 8 dni pred dnem, določenim za začetek dela skupščine. Sklicu mora biti predloženo gradivo za delo skupščine.
Glasovanje na skupščini je javno, če ni s tem statutom ali s poslovnikom o delu skupščine drugače določeno.
Skupščina uredi svoje poslovanje s poslovnikom.
10. člen
Delo skupščine vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli skupščina na predlog predsednika zbornice.
Delovno predsedstvo sestavljajo predsednik, dva člana in zapisnikar.
Do izvolitve delovnega predsedstva vodi delo skupščine predsednik zbornice.
11. člen
Skupščina s tajnim glasovanjem voli in razrešuje predsednika in podpredsednika zbornice, člane izvršnega odbora, člane nadzornega odbora, disciplinskega tožilca in njegovega namestnika, predsednika in člane disciplinskih komisij in njihove namestnike, člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike ter predstavnika zbornice v volilno telo za izvolitev člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev.
12. člen
Kandidacijski postopek vodi kandidacijska komisija, ki jo imenuje skupščina. Kandidate predlagajo prisotni notarji. Na podlagi danih predlogov, kandidacijska komisija sestavi listo kandidatov. Na listi kandidatov mora biti najmanj en kandidat več kot pa jih je potrebno izvoliti.
Volitve vodi volilna komisija, ki jo imenuje skupščina na predlog delovnega predsedstva.
Volilna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov.
13. člen
Glasuje se z glasovnicami.
Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom in priimkom kandidata, za katerega se želi glasovati. Glasuje se lahko za največ toliko kandidatov, kolikor jih je treba izvoliti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če je več kandidatov, ki pridejo v poštev za izvolitev, dobilo enako število glasov, se glasovanje za te kandidate ponovi.
Glasovnica ni veljavna, če ni izpolnjena, če je glasovalec glasoval za več kandidatov, kot jih je treba izvoliti, ali če se iz nje ne da razbrati volje glasovalca.
Predsednik zbornice
14. člen
Predsednik zbornice je istočasno predsednik izvršnega odbora, podpredsednik pa član izvršnega odbora.
15. člen
Predsednik zbornice opravlja naslednje naloge:
1. zastopa in predstavlja zbornico;
2. izvršuje sklepe skupščine in izvršnega odbora;
3. razrešuje nesoglasja in nesporazume med notarji ter notarji in notarskimi kandidati;
4. skrbi za pravilno delovanje zbornice;
5. postavlja začasnega namestnika notarja v primerih, ki jih določa zakon o notariatu;
6. skrbi za ugled zbornice in verodostojnost notarskega dela;
7. opravlja druge naloge določene z zakonom o notariatu, statutom in drugimi akti zbornice;
8. sklepa pogodbe in druge pravne posle zbornice po predhodni odobritvi izvršnega odbora, samostojno pa do zneska , ki ga s sklepom določi izvršni odbor.
Predsednik zbornice sme v nujnih primerih opravljati naloge izvršnega odbora.
O opravljenih nalogah je dolžan najkasneje v 8 dneh obvestiti izvršni odbor, ki na prvi seji obravnava predsednikovo poročilo in o njem sprejme sklep.
16. člen
Če je predsednik zbornice odsoten ali zadržan ga nadomešča podpredsednik, v njegovi odsotnosti pa član izvršnega odbora, ki ga določi predsednik zbornice.
17. člen
Predsednika in podpredsednika zbornice izvoli skupščina za 4 leta in ne moreta biti izvoljena več kot dvakrat zaporedoma.
Izvršni odbor
18. člen
Izvršni odbor skupščine ima skupaj s predsednikom in podpredsednikom zbornice 9 članov.
Člane izvršnega odbora izvoli skupščina za 4 leta. Člani izvršnega odbora smejo biti izvoljeni v izvršni odbor največ dvakrat zaporedoma.
Če je v imenik notarskih kandidatov Notarske zbornice Slovenije vpisanih več kot 10 notarskih kandidatov, imajo notarski kandidati pravico voliti enega člana izvršnega odbora.
19. člen
Izvršni odbor opravlja naslednje naloge:
1. pripravlja in sklicuje zasedanje skupščine;
2. določa predlog statuta, tarife o nagrajevanju notarjev in drugih splošnih aktov zbornice;
3. sprejema poslovnik o svojem delu, ki ga potrdi skupščina;
4. izvršuje skupščinske sklepe;
5. vodi imenik notarjev, notarskih kandidatov in notarskih pripravnikov;
6. določa predlog finančnega načrta in sprejema zaključni račun zbornice;
7. vodi finančno poslovanje in upravlja s sredstvi zbornice;
8. določa predlog o višini članarine in drugih prispevkov zbornice;
9. na zahtevo strank daje mnenje o pravilnosti zaračunane nagrade in se prizadeva za mirno rešitev spora med stranko in notarjem;
10. obravnava problematiko poslovanja notarjev in druga vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo in položaj notariata;
11. imenuje in razrešuje člane komisij, ki jih ustanovi kot svoja delovna telesa;
12. sprejema programe strokovnega izobraževanja notarjev in notarskih kandidatov;
13. v skladu z notarsko tarifo odloča o vrednosti točke in sprejema obvezna navodila za uporabo notarske tarife;
14. predpiše program izbirnega usposabljanja diplomiranih pravnikov, ki opravljajo pripravništvo pri notarju za pridobitev pravice opravljati pravniški državni izpit;
15. obravnava pritožbe v zvezi z delom notarjev in notarskih kandidatov in predlaga uvedbo disciplinskega postopka;
16. določa najnižjo zavarovalno vsoto, za katero so dolžni notarji zavarovati odgovornost za škodo za katero so strankam odgovorni po obligacijskih predpisih;
17. oblikuje predlog za imenovanje notarjev in določi vrstni red predlaganih kandidatov;
18. oblikuje predlog za spremembo števila notarskih mest;
19. določa katere listine in knjige iz arhiva notarja, ki je bil razrešen, se vložijo v arhiv zbornice;
20. odloča o sklenitvi delovnih razmerij in pogodbenih razmerij z delavci strokovne službe zbornice;
21. odloča o sklenitvi drugih pogodb;
22. zagotavlja pogoje za opravljanje pripravniške prakse pri notarjih;
23. opravlja druge naloge, določene s tem statutom in drugimi akti zbornice.
20. člen
Seje izvršnega odbora sklicuje in vodi predsednik zbornice po potrebi, najmanj pa enkrat na 3 mesece.
Seja je sklepčna, če je na seji navzočih najmanj 5 članov izvršnega odbora.
Izvršni odbor sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
Predsednik zbornice je dolžan sklicati sejo izvršnega odbora na zahtevo najmanj 3 članov ali na zahtevo nadzornega odbora.
21. člen
Predsednik zbornice, podpredsednik ter člani drugih organov zbornice opravljajo svoje naloge brezplačno, upravičeni pa so do povračila potnih in drugih stroškov v zvezi z opravljanjem nalog.
Višino povračil stroškov določi izvršni odbor s pravilnikom, ki ga potrdi skupščina.
22. člen
Izvršni odbor zbornice predloži do 31.marca v koledarskem letu ministru, pristojnemu za pravosodje, poročilo o delu za preteklo leto. S poročilom o delu se minister, pristojen za pravosodje seznani s problematiko notarske službe. Poročilo mora vsebovati tudi predloge potrebnih ukrepov za delovanje notarske službe.
Nadzorni odbor
23. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih izvoli skupščina zbornice za 4 leta.
24. člen
Nadzorni odbor nadzoruje finančno poslovanje zbornice.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno pregleda finančno poslovanje in premoženjsko stanje zbornice in o tem poroča izvršnemu odboru in skupščini.
Nadzorni odbor pregleda zaključni račun in sestavi poročilo za skupščino.
Disciplinski tožilec
25. člen
Disciplinskega tožilca in njegovega namestnika izvoli skupščina zbornice za 2 leti.
26. člen
Disciplinski tožilec zahteva uvedbo disciplinskega postopka in zastopa disciplinsko obtožbo pred disciplinsko komisijo in disciplinskim sodiščem.
Disciplinska komisija I. stopnje
27. člen
Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika in člana disciplinske komisije in njihove namestnike izvoli skupščina iz vrst notarjev za dobo 2 let.
28. člen
Disciplinska komisija I. stopnje vodi disciplinski postopek in odloča o disciplinski odgovornosti notarja, notarskega kandidata in notarskega pripravnika, razen v zadevah, v katerih je po zakonu pristojno odločati disciplinsko sodišče.
Disciplinska komisija II. stopnje
29. člen
Disciplinska komisija II. stopnje odloča o pritožbah zoper odločbe disciplinske komisije I. stopnje.
Disciplinsko komisijo sestavljajo predsednik in dva člana. Predsednika, člana in namestnike disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina iz vrst notarjev za 2 leti.
Disciplinsko sodišče
30. člen
Disciplinsko sodišče sestavljajo: dva sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in trije notarji ter njihovi namestniki.
Tri člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike izvoli skupščina zbornice za 2 leti.
31. člen
Disciplinsko sodišče odloča o disciplinski odgovornosti notarjev in notarskih kandidatov v disciplinskih zadevah, zaradi kršitev, zaradi katerih je mogoče odvzeti pravico opravljati notariat oziroma prakso pri notarju.
Disciplinsko sodišče odloča v senatu petih članov. Predsednik senata je sodnik.
IV. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST
32. člen
Dejanja, ki pomenijo kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica, so:
1. če notar oziroma notarski kandidat pri opravljanju svojega poklica krši zakon, kodeks notarske etike, statut in druge splošne akte;
2. če posluje v nasprotju z zakonom o notariatu, zlasti, če posluje v zadevah za opravljanje katerih nima zakonskih pooblastil ali če prekrši dolžnost varovanja poslovne tajnosti;
3. če zaradi kršitev določb zakona o notariatu, notar sestavi nično oziroma neveljavno listino;
4. če odmeri nagrado za notarsko storitev v nasprotju z veljavno tarifo o nagrajevanju notarjev in obveznimi navodili zbornice;
5. če si pridobiva stranke z obljubo, da bo opravil notarsko storitev za manjšo nagrado, kot jo določa tarifa o nagrajevanju notarjev;
6. če zastopa stranke v postopku, v katerem po določbah zakona o notariatu ne sme prevzeti zastopanja;
7. če sestavlja notarske listine v tujem jeziku, ki ni uradni jezik na omočju, kjer ima sedež, pa nima statusa sodnega tolmača;
8. če sodeluje z zakotnimi pisarji tako, da jim podpisuje njihove vloge oziroma jim daje nasvete in pravno pomoč;
9. če sodeluje z odvetniki proti plačilu tako, da k odvetnikom napotuje stranke zaradi sestave zasebne listine;
10. če ne izvrši odredb sodišča ali ne posluje v skladu z obveznimi navodili organov zbornice;
11. če ne vodi poslovanja v skladu z določbami pravilnika o poslovanju notarja;
12. če overi prevod listine, pa nima statusa sodnega tolmača;
13. če notar neupravičeno odkloni opravo notarske storitve;
14. če ne plačuje iz neopravičljivih razlogov redno članarine in drugih prispevkov zbornici;
15. če ne izpolnjuje dolžnosti strokovnega izobraževanja;
16. če se pri opravljanju notarskega poklica neprimerno ali žaljivo obnaša ali izraža;
17. če neopravičeno odkloni opravljanje dela začasnega namestnika po sklepu predsednika zbornice;
18. če neupravičeno zadržuje denar in vrednostne papirje, ki so mu bili predani zaradi izročitve določeni osebi ali državnemu organu;
19. če nevestno opravlja dolžnost začasnega namestnika notarja.
Disciplinski ukrepi
33. člen
V disciplinskem postopku proti notarju ali notarskemu kandidatu se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:
1. pisni opomin;
2. denarna kazen;
3. odvzem pravice opravljati notariat oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju.
34. člen
Denarna kazen se sme izreči v znesku, ki ni manjši od 500 točk in ne večji od 10.000 točk po tarifi o nagrajevanju notarjev.
Če se kot disciplinski ukrep izreče denarna kazen, se določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 6 mesecev.
Sredstva od plačanih denarnih kazni se namenijo za strokovno izpopolnjevanje notarjev.
35. člen
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat se sme izreči za naslednje hujše kršitve pri opravljanju notariata:
1. če notar neupravičeno več kot dvakrat zaporedoma v 3 mesecih odkloni opravljanje notarskih storitev v nasprotju z določbami zakona o notariatu;
2. če notar za plačilo sodeluje z zakotnimi pisarji tako, da jim daje nasvete in pravno pomoč;
3. če notar ne izvrši odredb sodišča in ne posluje v skladu z obveznimi navodili zbornice, pa zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;
4. če notar posluje v nasprotju z določbami pravilnika o poslovanju notarja, pa zaradi tega nastanejo škodljive posledice za stranko ali druge udeležence pravnega posla;
5. če ponavlja disciplinske kršitve, za katere mu je že bil pravnomočno izrečen ukrep opomina ali denarne kazni in je na podlagi njegovega obnašanja ali ravnanja utemeljeno sklepati, da ne bo vestno in pošteno opravljal notarskega poklica.
Disciplinski ukrep odvzema pravice opravljati notariat se mora izreči v naslednjih primerih:
1. če notar poleg notarskega poklica opravlja drugo plačano službo ali funkcijo ali opravlja posle, ki so nezdružljivi z opravljanjem notariata;
2. če je notar pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je moralno nevreden za opravljanje notariata.
36. člen
Izvršitev disciplinskega ukrepa odvzema pravice opravljati notariat se lahko odloži za dobo enega leta s pogojem, da obdolženec v tej dobi ne stori dejanja, ki pomeni kršitev dolžnosti pri opravljanju notarskega poklica.
37. člen
Pri izrekanju disciplinskih ukrepov se upoštevajo vse okoliščine, ki vplivajo na vrsto ukrepa in višino denarne kazni, zlasti pa težo kršitve in njene posledice, stopnjo odgovornosti, prejšnje delo in vedenje obdolženca in morebitni prej izrečeni disciplinski ukrep.
Pri izrekanju disciplinskega ukrepa denarne kazni se upošteva tudi premoženjsko stanje obdolženca.
Zastaranje
38. člen
Pregon disciplinskih kršitev zastara v enem letu od dneva kršitve.
Če je disciplinska kršitev obenem kaznivo dejanje, zastara pregon v enakem roku, kot ga določa zakon za zastaranje pregona za kaznivo dejanje.
Izvršitev disciplinskega ukrepa zastara v enem letu od dneva pravnomočnosti odločbe, s katero je bil ukrep izrečen.
39. člen
Zastaranje pregona disciplinske kršitve pretrga prijava disciplinske kršitve disciplinskemu tožilcu in vsako opravilo v postopku pred disciplinsko komisijo ali disciplinskim sodiščem.
Zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakonika.
Pregon disciplinske kršitve in izvršitev disciplinskega ukrepa zastarata v vsakem primeru, ko preteče dvakrat toliko časa, kolikor je določeno za zastaranje pregona disciplinske kršitve oziroma za zastaranje izvršitve disciplinskega ukrepa.
Disciplinski postopek
40. člen
Postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje in pred disciplinskim sodiščem se uvede na zahtevo disciplinskega tožilca.
Zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje obdolžencu s pozivom, da v roku 15 dni odgovori na navedbe v zahtevi.
Odgovor obdolženca pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje disciplinskemu tožilcu.
Če obdolženec v postavljenem roku ni odgovoril na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, predsednik disciplinske komisije I. stopnje obvesti o tem disciplinskega tožilca.
41. člen
Po prejemu odgovora obdolženca ali po preteku roka za odgovor, predsednik disciplinske komisije I. stopnje po potrebi odredi predhodno preiskavo in določi člana disciplinske komisije I. stopnje za opravo predhodne preiskave.
Po opravljeni predhodni preiskavi pošlje predsednik disciplinske komisije I. stopnje spise disciplinskemu tožilcu. Ta lahko v 15 dneh po prejemu spisov spremeni ali dopolni zahtevo za uvedbo disciplinskeg postopka.
42. člen
Predsednik disciplinske komisije I. stopnje razpiše ustno obravnavo najkasneje v roku 30 dni po predhodno opravljeni preiskavi.
Če je po opravljeni predhodni preiskavi, disciplinski tožilec spremenil ali dopolnil zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka, se spremenjena zahteva pošlje obdolžencu z vabilom na ustno obravnavo v roku 8 dni pred dnevom obravnave.
43. člen
Ustna obravnava se lahko opravi tudi brez navzočnosti obdolženca, če je bil obdolženec v redu vabljen, pa svojega izostanka ni opravičil ali če je sporočil disciplinskemu senatu, da se obravnave ne bo udeležil in da naj se upošteva njegov zagovor v odgovoru na zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka.
44. člen
O izločitvi člana disciplinske komisije odloča predsednik disciplinske komisije.
O izločitvi predsednika disciplinske komisije I. stopnje odloča predsednik disciplinske komisije II. stopnje, o izločitvi predsednika disciplinske komisije II. stopnje pa predsednik disciplinskega sodišča.
O izločitvi disciplinskega tožilca odloča predsednik disciplinskega sodišča, o izločitvi predsednika disciplinskega sodišča odloča predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.
Če je predsednik disciplinske komisije zadržan ali izločen, ga nadomešča njegov namestnik.
45. člen
Pravnomočna odločba disciplinske komisije se pošlje izvršilnemu odboru zbornice zaradi izvršitve in evidence ter v vednost ministru, pristojnemu za pravosodje.
Disciplinska evidenca se hrani trajno.
46. člen
V postopku ugotavljanja disciplinske odgovornosti se glede vprašanj, ki niso urejena z zakonom o notariatu in s tem statutom, smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku.
Določbe tega statuta o disciplinski odgovornosti notarjev in notarskih kandidatov se smiselno uporabljajo tudi za pripravnike, ki opravljajo pripravništvo pri notarju.
V. SREDSTVA ZA DELO IN FINANČNO POSLOVANJE ZBORNICE
47. člen
Prihodki zbornice so:
– vpisnine, članarine in drugi prispevki notarjev in notarskih kandidatov;
– denarne kazni, izrečene v disciplinskem postopku zoper notarje in notarske kandidate;
– darila in volila;
– obresti in drugi prihodki.
48. člen
Finančno poslovanje zbornice ureja pravilnik o finančnem poslovanju, ki ga sprejme skupščina zbornice.
VI. KONČNA DOLOČBA
49. člen
Ta statut se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 041/2-94
Ljubljana, dne 15. februarja 1995.
Predsednik
Notarske zbornice Slovenije
Andrej Škrk l. r.
