Na podlagi 26. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94), v zvezi s 25. členom zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju (Uradni list RS, št. 13/93, 66/93, 7/94) in 4. členom uredbe o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza (Uradni list RS, št. 41/93, 45/93, 68/94) izdaja minister za kulturo

S tem pravilnikom se določajo predmeti kulturne dediščine, ki se štejejo kot blago oziroma predmeti, ki imajo zgodovinsko, umetniško ali kulturno vrednost po zakonu o zunanjetrgovinskem poslovanju, in kot umetniški predmeti, zbirke in starine po uredbi o razvrstitvi blaga v oblike izvoza in uvoza, za katere mora biti pridobljeno izvozno dovoljenje. To so predmeti človeškega in naravnega izvora, kot na primer:
– umetniška in umetnoobrtna dela,
– arheološke in paleontološke najdbe,
– predmeti vsakdanjega življenja,
– kovanci, medalje, odlikovanja, znaki in značke, znamke in druge vrednotnice,
– knjige in drugi tiski,
– dokumentarno gradivo, kot so spisi, listine in drugi dokumenti, karte, načrti, plakati, kartoteke, slikovni, filmski in zvočni zapisi skupaj s pripomočki za njihovo uporabo,
– glasbila,
– stroji, vozila, tehnične naprave in orodje,
– staro orožje in njegovi deli, strelivo in njegovi deli ter druga bojna oziroma vojaška oprema,
– minerali, fosili, jamski inventar,
– preparirane živali in rastline in njihove razvojne oblike itd., ki imajo za Republiko Slovenijo kulturno vrednost zaradi svojega zgodovinskega, umetnostnega, znanstvenega ali splošnega človeškega pomena.

Predmete iz prejšnjega, ki se nahajajo na ozemlju Republike Slovenije, je možno trajno ali začasno izvoziti le na podlagi izvoznega dovoljenja, ki ga izda minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister) po postopku določenem s tem pravilnikom.

(1) Predmet kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: predmet) je mogoče trajno izvoziti le, če nima takšne kulturne vrednosti, da bi njegov izvoz osiromašil kulturno dediščino Republike Slovenije. Pri ugotavljanju kulturne vrednosti predmeta veljajo naslednja merila:
– avtorsko in razvojno merilo: predmet ne sme biti pomembno avtorsko delo oziroma ne sme predstavljati pomembnega člena v razvoju določene šole, sloga ali v razumevanju izbranega področja kulture;
– tipološko merilo: predmet ne sme biti značilen predstavnik svojega tipa oziroma zvrsti. Če gre za obrtniško ali industrijsko izdelan predmet oziroma predmet vsakdanjega življenja, ki ga ni mogoče ocenjevati po avtorskem in razvojnem merilu, predmet ne sme biti starejši od osemdeset let. Ta starostna meja je lahko za predmete, ki so rezultat izumrle obrti ali tehnološkega postopka, oziroma je njegova osnovna uporaba že zamrla, tudi krajša. Dokumentarno gradivo ne sme biti starejše od petdeset let. Če gre za tehnično napravo, orožje, strelivo in bojno oziroma vojaško opremo serijske izdelave, predmet ne sme biti starejši od štirideset let, za vozila z lastnim pogonom pa trideset let. Starostne meje iz te alinee se lahko izjemoma spremenijo le v upravičenih primerih, ki so posebej utemeljeni s strokovnim mnenjem komisije za izvoz, kot na primer pri izmenjavi gradiva med muzeji, zaradi vključevanja del slovenskih umetnikov v mednarodno pomembne muzejske zbirke, pri prodaji izjemno pogostih predmetov itd;
– zgodovinsko merilo: ne glede na svoj izvor predmet ne sme biti povezan z osebnostjo, dogodkom ali dogajanjem, ki ima poseben pomen za slovensko zgodovino oziroma zgodovino na ozemlju Republike Slovenije ali njenih delov;
– kompleksno merilo: predmet ne sme biti del zbirke, ki je razglašena za kulturni spomenik oziroma ki ima spomeniški pomen, ali predstavlja nepogrešljivi del nepremičnega kulturnega spomenika;
– prostorsko merilo: predmet ne sme biti redek primer svoje zvrsti na ozemlju Republike Slovenije ali na njenem delu, od koder izvira;
– dodatna merila: utemeljen sum, da gre za predmet, ki je bil ilegalno uvožen iz druge države ali drugače protipravno pridobljen ali namerno razstavljen oziroma poškodovan, zato da bi se zmanjšala njegova kulturna vrednost.
(2) Izvoz predmeta, ki je delo živečega umetnika in ki ga izvaža avtor sam, oziroma avtor z izvozom soglaša, je prost. Zanj mora biti pridobljeno izvozno dovoljenje zaradi ugotavljanja istovetnosti.
(3) Določba prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporablja za izvoz predmeta, ki je bil začasno uvožen v Republiko Slovenijo na podlagi veljavnega dovoljenja države izvoznice, oziroma predmeta, ki je bil v Republiko Slovenijo ilegalno uvožen in je ugodeno zahtevku za njegovo vrnitev v skladu z mednarodnim pravom.
(4) Pri začasnem izvozu predmeta se kot merilo praviloma uporablja predložitev ustreznega jamstva, da se bo predmet, v določenem roku vrnil v Republiko Slovenijo, in da razen višje sile ne obstaja verjetnost, da se bo zaradi začasnega izvoza zmanjšala njegova kulturna vrednost.

Izvoznik predmeta je lahko fizična ali pravna oseba, ki je bodisi lastnik predmeta bodisi pooblaščenec lastnika. Če je pooblaščenec pravna oseba, mora biti registriran za trgovanje s predmeti kulturne dediščine oziroma za zunanjetrgovinsko poslovanje.

(1) Vlogo za izvozno dovoljenje vloži izvoznik, ki je stranka v postopku izdaje tega dovoljenja. Vloga se vloži pri Ministrstvu za kulturo, Upravi Republike Slovenije za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: uprava).
(2) Izvoznik lahko vloži vlogo za dovoljenje za trajni ali za začasni izvoz.
(3) Izvoznik lahko vloži vlogo za izvozno dovoljenje za posamičen predmet ali za pošiljko predmetov (v nadaljnjem besedilu: pošiljka). Če izvoznik vloži vlogo za izvozno dovoljenje za pošiljko, se v postopku izdaje izvoznega dovoljenja obravnava vsak predmet posebej.
(4) Pošiljka trajnega izvoza po tem pravilniku so predmeti:
– ki jih izvaža isti izvoznik,
– imajo isti namen izvoza,
– se ob izvozu carinijo hkrati na isti carinarnici,
– so namenjeni istemu naslovniku v tujini.
(5) Pošiljka začasnega izvoza so predmeti, ki poleg zahtev iz prejšnjega odstavka tega člena izpolnjujejo še naslednji zahtevi:
– vsi predmeti morajo biti hkrati pri istem naslovniku v tujini,
– pri ponovnem uvozu v Republiko Slovenijo se morajo hkrati cariniti na isti carinarnici.

(1) Vloga za izvozno dovoljenje za trajni izvoz se vloži na obrazcu Obr. IKD.1, ki je sestavni del tega pravilnika. Vloga mora vsebovati:
– podatke o izvozniku,
– ime oziroma vrsta predmeta/predmetov izvoza,
– namen izvoza,
– carinarnica, za katero se predlaga, da bo opravila postopek izvoznega carinjenja,
– število predmetov, ki se izvažajo v eni pošiljki,
– predvideni datum izvoza,
– podatke o naslovniku v tujini, kjer bodo predmeti po izvozu iz Republike Slovenije.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka tega člena so priložene naslednje priloge:
– za vsak predmet izpolnjen obrazec Opis predmeta kulturne dediščine, namenjenega izvozu (Obr. IKD.2), ki je priloga tega pravilnika. Obrazec mora vsebovati barvno fotografijo predmeta in mora biti oštevilčen, tako da se zadnja zaporedna številka predmeta sklada s podatkom iz pete alinee prejšnjega odstavka tega člena,
– za vsak predmet trije dodatni izvodi popolnoma enakih fotografij, kot je nalepljena na obrazcu iz prejšnje alinee;
– v primeru, da izvoznik ni lastnik predmetov, sodno overjeno pooblastilo lastnika oziroma lastnikov,
– po presoji izvoznika dodatna dokumentacija o predmetih izvoza, o njegovi vrednosti, izvoru in avtorstvu.
(3) Vloga za izvozno dovoljenje za začasni izvoz se vloži na obrazcu Obr. IKD.31, ki je priloga tega pravilnika. Vloga za dovoljenje za začasni izvoz poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena vsebuje še:
– carinarnico, za katero se predlaga, da bo opravila postopek uvoznega carinjenja,
– predvideni rok ponovnega uvoza v Republiko Slovenijo,
– podatki o jamstvu iz četrtega odstavka tega člena.
(4) Vlogi za začasni izvoz je poleg prilog iz drugega odstavka tega člena obvezno priložiti dokumentacijo o jamstvih izvoznika, da bodo predmeti po začasnem izvozu vrnjeni v Republiko Slovenijo in da se zaradi začasnega izvoza ne bo zmanjšala njihova kulturna vrednost.
(5) Vloga za trajni in za začasni izvoz se izpolni v skladu z navodili, ki so na vpogled pri upravi.
(6) Kadar izvoznik, ki ni avtor umetniškega dela, uveljavlja prost izvoz po drugem odstavku 3. člena, mora biti vlogi za izvoz priložena pisna izjava avtorja, da soglaša z izvozom.
(7) Vlogi za izvoz začasno uvoženih predmetov mora biti priloženo izvozno dovoljenje države izvoznice.
(8) Vlogi za izvoz predmetov, ki so bili ilegalno uvoženi v Republiko Slovenijo in je bil v skladu z mednarodnim pravom podan zahtevek za njihovo vrnitev v državo izvora, mora biti priložena dokumentacija, ki pomeni pravno podlago za izdajo izvoznega dovoljenja.
(9) Izvoznik s svojim podpisom jamči za resničnost podatkov, navedenih v vlogi in v prilogah.

Komisijo za izvoz imenuje minister. Komisija je sestavljena iz strokovnjakov za različna področja premične kulturne dediščine in deluje na podlagi poslovnika, ki ga predpiše minister. Sedež in administracija komisije sta pri upravi.

Delo komisije za izvoz vodi uradna oseba uprave (v nadaljnjem besedilu: uradna oseba). Če ni zadržkov glede primernosti izvoza, navedenih v prvem in četrtem odstavku 3. člena, oziroma če so izpolnjene zahteve iz drugega in tretjega odstavka istega člena, lahko uradna oseba sama opravi vse naloge komisije za izvoz.

Naloge komisije za izvoz so:
– strokovna identifikacija predmetov, za katere so podane vloge za izvoz,
– priprava strokovnih mnenj o primernosti izvoza,
– opis predmetov kulturne dediščine, ki so priloge k izvoznim dovoljenjem oziroma k odločbam o prepovedi izvoza,
– ugotavljanje istovetnosti predmetov, za katere so podane vloge za izvoz, s predmeti, ki so na podlagi izvoznega dovoljenja predani v postopek izvoznega carinjenja,
– ugotavljanje istovetnosti predmetov ob uvoznem carinjenju v primeru začasnega izvoza,
– odločanje o primernosti začasnega izvoza, če obstaja verjetnost, da se bo zaradi začasnega izvoza zmanjšala kulturna vrednost predmetov.

(1) Če vloga ne vsebuje vseh podatkov iz 6. člena, uprava povabi izvoznika, da jo dopolni. Rok za dopolnitev vloge ne sme biti daljši od tridesetih dni od dneva, ko je izvozniku vročeno vabilo za dopolnitev vloge. Če izvoznik vloge ne dopolni v določenem roku, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena. Uprava izda o tem sklep.
(2) Če komisija meni, da podatki, navedeni v vlogi, ne zadostujejo za odločanje o primernosti izvoza, lahko izvede dodatna poizvedovanja, kot sta ogled predmetov in preverjanje njihove kulturne vrednosti. Uprava lahko izvoznika povabi, da vlogo dopolni ali da predloži dodatno dokumentacijo. Rok za dopolnitev vloge oziroma za predložitev dodatne dokumentacije je enak, kot je določeno v prejšnjem odstavku tega člena. Če izvoznik vloge v določenem roku ne dopolni oziroma ne predloži dodatne dokumentacije, se izda negativno strokovno mnenje o primernosti izvoza.
(3) Izvoznik nosi stroške priprave vloge in stroške ogleda predmeta, kot to določajo 6. člen in prva dva odstavka tega člena.

(1) Komisija pripravi strokovno mnenje o primernosti oziroma neprimernosti izvoza za predmete, za katere je bila podana vloga za izvoz, in to na podlagi poročila člana komisije, ki je strokovnjak za določeno področje kulturne dediščine. Če v komisiji ni strokovnjaka za kulturno dediščino, ki je predmet izvoza, predstojnik uprave pooblasti drugega izvedenca za pripravo poročila.
(2) V strokovnem mnenju za začasni izvoz komisija preveri tudi vrednost jamstva ali določi drugačno obliko jamstva, ki zavezuje izvoznika, da bo predmete v predvidenem roku vrnil v Republiko Slovenijo.

(1) Minister dovoli trajni ali začasni izvoz oziroma prepove trajni ali začasni izvoz, ko si pridobi strokovno mnenje komisije.
(2) Če izvoznik izvaža pošiljko, lahko minister dovoli samo izvoz določenih predmetov iz te pošiljke.
(3) Izvoznik mora pred pričetkom izvoznega carinjenja poravnati stroške iz tretjega odstavka 10. člena.

(1) Dovoljenje za trajni izvoz mora vsebovati naslednje podatke:
– podatke o izvozniku,
– ime oziroma vrsta predmeta/predmetov izvoza,
– carinarnica, kjer bo opravljen postopek izvoznega carinjenja in kjer bodo predmeti predani pod carinsko nadzorstvo,
– rok, v katerem morajo predmeti prestopiti mejo Republike Slovenije,
– rok veljavnosti dovoljenja,
– podatke o naslovniku v tuji državi, kamor se predmeti izvažajo,
– določbo o kritju stroškov izdaje izvoznega dovoljenja,
– določbo, ki zavezuje izvoznika, da osem dni pred začetkom izvoznega carinjenja o tem obvesti upravo zaradi ugotovitve istovetnosti predmetov,
– razloge, ki utemeljujejo izvoz.
(2) Dovoljenje za začasni izvoz določi poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena tudi:
– rok, do katerega se morajo predmeti vrniti v Republiko Slovenijo,
– carinarnico, kjer bo opravljen postopek uvoznega carinjenja,
– določbo, ki zavezuje izvoznika, da osem dni pred začetkom uvoznega carinjenja o tem obvesti upravo zaradi ugotovitve istovetnosti predmetov,
– določbo o uporabi jamstev, ki jih je predložil izvoznik, če predmeti ne bodo vrnjeni v Republiko Slovenijo do določenega roka, oziroma če se bo zaradi začasnega izvoza zmanjšala njihova kulturna vrednost.
(3) Izvoznemu dovoljenju mora biti za vsak predmet priložen opis na posebnem obrazcu, ki vsebuje tudi strokovno identifikacijo predmeta in ožigosano fotografijo. Obrazci so sestavni del izvoznega dovoljenja in morajo biti oštevilčeni od zaporedne številke 1 do zaporedne številke zadnjega predmeta.

(1) V odločbi o prepovedi trajnega oziroma začasnega izvoza morajo biti, poleg podatkov o izvozniku in določbe o kritju stroškov iz tretjega odstavka 10. člena, navedeni tudi razlogi, ki utemeljujejo prepoved izvoza.
(2) Odločbi o prepovedi izvoza so obvezno priložene priloge, ki jih določa tretji odstavek prejšnjega člena.

(1) Izvozno dovoljenje oziroma odločba o prepovedi izvoza se izdata v treh izvodih.
(2) En izvod dovoljenja se vroči izvozniku. Drugi izvod se vroči carinarnici, ki je navedena v dovoljenju. Tretji izvod se arhivira v spisu o izvozu predmetov kulturne dediščine, ki ga hrani uprava.
(3) Kadar minister izda odločbo o prepovedi izvoza, se en izvod odločbe vroči Ministrstvu za finance, Republiški carinski upravi. Za druga dva izvoda velja določba prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Izvoznik obvesti upravo o začetku postopka izvoznega carinjenja in pri začasnem izvozu tudi o začetku postopka uvoznega carinjenja najkasneje osem dni pred začetkom postopka. Uradna oseba ali drug član komisije je prisoten pri začetku izvoznega oziroma uvoznega carinjenja zato, da ugotovi istovetnost predmetov.
(2) Uradna oseba ali drug član komisije na izvoznem dovoljenju in izvozni oziroma uvozni deklaraciji overi istovetnost predmetov.
(3) Če v postopku carinjenja ni ugotovljena istovetnost predmetov, se šteje, da je storjen prekršek v skladu s 35. členom zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju.

(1) Uprava vodi dokumentacijo o vlogah za izvozna dovoljenja, o strokovnih mnenjih komisije in o izvoznih dovoljenjih oziroma odločbah o prepovedi izvoza. Uprava tudi trajno hrani spise in dokumentacijo o izvozu predmetov v skladu z zakonom.
(2) Podatki, ki so zbrani v postopku izdaje izvoznih dovoljenj, vključno s sestavo komisije za izvoz, sodijo med uradne podatke in se smejo uporabljati le za namene varstva kulturne dediščine.

Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.