Na podlagi 91. člena zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 ) izdaja ministrica za pravosodje
P R A V I L N I K
o sodnih cenilcih
1. člen
Sodni cenilci opravljajo cenitve neodvisno ter samostojno v skladu s svojim strokovnim znanjem ter na podlagi zakonov in drugih predpisov, ki urejajo posamezne vrste cenitev.
Cenitev, ki jo opravi sodni cenilec, je izvedensko mnenje o gospodarski lastnosti stvari ali pravice ter mnenje o vrednosti stvari ali pravice oziroma o denarni vrednosti na njej povzročene škode.
2. člen
Preizkus strokovnosti se opravlja ustno pred komisijo iz drugega odstavka 87. člena zakona o sodiščih, ki jo sestavljajo predsednik, najmanj dva člana in zapisnikar. Komisijo vsakokrat imenuje minister za pravosodje.
Komisija ima sedež pri ministrstvu za pravosodje, kjer se tudi opravlja preizkus strokovnosti.
Članom komisije pripada plačilo za delo in povračilo stroškov v zvezi z delom v komisiji.
Stroške preizkusa strokovnosti plača kandidat v višini, ki jo določa minister za pravosodje. Preden pristopi k preizkusu strokovnosti, mora kandidat predložiti dokazilo o plačanih stroških preizkusa strokovnosti.
3. člen
O preizkusu strokovnosti se za vsakega kandidata piše zapisnik, ki vsebuje: priimek in ime, stalno prebivališče kandidata, sestavo komisije, področje za katerega kandidat opravlja preizkus strokovnosti, datum preizkusa, potek preizkusa ter uspeh preizkusa. Komisija oceni uspeh preizkusa z oceno “JE OPRAVIL-A“ ali “NI OPRAVIL-A“.
O uspešno opravljenem preizkusu izda komisija kandidatu potrdilo.
4. člen
Kandidat, ki preizkusa strokovnosti ni opravil, ga lahko ponovno opravlja v roku, ki ga določi komisija, ki pa ne sme biti daljši kot šest mesecev.
5. člen
Sodni cenilec je praviloma lahko imenovan le za eno področje cenilskega dela. Za dve ali več področij cenilskega dela je lahko imenovan le, če za vsako področje izpolnjuje pogoje iz 87. člena zakona o sodiščih.
Vrste cenilskega dela po prejšnjem odstavku so:
– kmetijska zemljišča in kmetije,
– gozdovi,
– gradbeni objekti in stavbna zemljišča.
Ostale vrste cenilskega dela, ki niso nepremičnine (stvari ali pravice) se razvrstijo tako, da posamezno področje zajema tiste vrste stvari ali pravic, katere obvladuje določena stroka.
6. člen
Minister za pravosodje, pred imenovanjem določene osebe za sodnega cenilca ugotovi, ali oseba izpolnjuje pogoje iz 87. člena zakona o sodiščih. V ta namen si lahko priskrbi tudi mnenje organa, podjetja ali zavoda, pri katerem je oseba zaposlena oziroma pri ustreznem združenju, katerega član je.
7. člen
Sodni cenilci se imenujejo za neomejen čas za področje Republike Slovenije.
8. člen
Minister za pravosodje, lahko določeno osebo imenuje za sodnega cenilca le, če ta v to privoli.
9. člen
Odločbo o imenovanju sodnega cenilca izda minister za pravosodje.
V odločbi morajo biti navedeni osebni podatki, strokovna usposobljenost, poklic in organ, podjetje ali zavod, pri katerem je zaposlen ter področje cenilskega dela, za katero je imenovan.
10. člen
Minister za pravosodje, najkasneje v tridesetih dneh po izdaji odločbe o imenovanju, povabi sodnega cenilca, da poda pred njim prisego po 88. členu zakona o sodiščih.
O prisegi se sestavi zapisnik, v katerega se vpiše datum in vsebina prisege. Zapisnik podpišejo minister za pravosodje, sodni cenilec in zapisnikar.
11. člen
Sodni cenilec lahko opravlja svoje delo šele po tem, ko je podal prisego.
12. člen
Sodni cenilec se vpiše v imenik sodnih cenilcev, ki ga vodi ministrstvo pristojno za pravosodje.
13. člen
Ministrstvo za pravosodje opravlja nadzor nad delom sodnih cenilcev in preverja ali sodni cenilci opravljajo svoje delo redno in vestno.
14. člen
Sodni cenilci se morajo strokovno izpopolnjevati in se sproti seznanjati z vprašanji cenitev na svojem področju. Dolžni so sodelovati na posvetovanjih, ki jih v ta namen skliče pristojen državni organ.
15. člen
Sodni cenilci morajo svoje delo opravljati strokovno v skladu s pravili znanosti in stroke ter svoje cenitve podati v najkrajšem primernem času, ki je za to potreben.
V primeru, da sodni cenilec svojega dela ne more opraviti v primernem času je dolžan o tem obvestiti organ, ki ga je imenoval za opravljanje določene naloge, najkasneje v tridesetih dneh po prejemu odločbe, s katero je bil imenovan kot sodni cenilec za posamezni primer.
Cenitev mora biti podana natančno, pregledno in jasno. Kadar mora biti cenitev opravljena po določenih predpisih ali metodologiji, mora biti iz nje razvidno, kako so bili ti predpisi ali metodologija uporabljeni.
Sodni cenilci podajo cenitve praviloma v pisni obliki in v tolikih izvodih, kot jih zahteva sodišče, samo ustno pred sodiščem pa le v nujnih primerih.
16. člen
Sodni cenilec mora zaupano mu gradivo skrbno hraniti in po podaji cenitve nemudoma vrniti organu, ki mu ga je izročil.
17. člen
Če je cenitev odredilo sodišče, pa sodni izvedenec ne more dobiti podatkov, ki jih potrebuje, niti si ogledati stvari, ki jo bo cenil, mora sodišče ukreniti vse, kar je potrebno, da lahko sodni cenilec cenitev opravi.
18. člen
Sodni cenilci imajo pravico do nagrade za svoje delo.
Sodni cenilci imajo poleg pravice do nagrade tudi pravico do povrnitve stroškov (potni stroški, stroški za hrano in prenočišče, nadomestilo osebnega dohodka oziroma izgubljenega dohodka in stroški za cenitev).
Nagrado in stroške odmeri sodišče po veljavni tarifi, ki jo predpiše minister za pravosodje.
19. člen
Kadar mora nagrado izplačati sodišče, ki je cenitev odredilo ali so bili zneski za cenitev vnaprej založeni, je sodišče dolžno odločiti o zahtevi za odmero nagrade in povrnitev stroškov najkasneje v osmih dneh po vložitvi zahteve, odmerjeno nagrado in stroške pa izplačati najkasneje v tridesetih dneh po pravnomočnosti sklepa, s katerim je bilo o zahtevi odločeno.
20. člen
Če je cenitev zaupana podjetju, zavodu oziroma državnemu organu, se višina plačila za opravljeno cenitev odmeri po veljavni tarifi.
Podjetje, zavod ali državni organ iz prejšnjega odstavka ima tudi pravico do povrnitve stroškov v zvezi s cenitvijo.
21. člen
Če je za sodnega cenilca določena oseba, ki ni sodni cenilec po tem pravilniku, se mu odmeri nagrada in povrnejo stroški v skladu s tem pravilnikom in tarifo, ki velja za sodne cenilce.
22. člen
Sodišče, ki vodi postopek, lahko zaupa posamezno cenitev osebi, ki ni sodni cenilec, le v primeru, da cenitev ne sodi v katero izmed področij, za katero so imenovani sodni cenilci.
23. člen
Sodni cenilci, imenovani po dosedanjih predpisih, nadaljujejo z delom po določbah tega pravilnika.
24. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 756-93/95
Ljubljana, dne 20. marca 1995.
Meta Zupančič l. r.
Ministrica
za pravosodje
