Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem s predlogom podjetij Vatrostalna Jesenice p.o. in Euroterm Jesenice d.o.o., ki ju zastopa Rado Kuhar, odvetnik v Radovljici, na seji dne 16. 3. 1995

Določbe 1., 3., 6., 27., 31., 44., 49. in 50. člena zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93) niso v neskladju z ustavo.

1. Predlagatelja izpodbijata zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju: ZLPP) v celoti, ker naj bi izhajal iz pojmovanja družbenega kapitala, kar pa po njunih navedbah ni ne ustavna in ne ekonomska, temveč ideološka kategorija. Iz tega razloga pobudnika izpodbijata tudi 3. člen zakona in menita, da bi bilo potrebno razveljaviti zakon v celoti. Po njunih trditvah razveljavitev posameznih izpodbijanih členov ne bi zagotovila konsistence zakona. Na podlagi 1. člena naj bi se preoblikovala podjetja z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki. Pobudnika pa menita, da gre v skladu s to določbo za podržavljenje, kar naj po ustavi ne bi bilo dopustno (2. člen ustave). Pobudnika menita, da je z določbo 1. člena zakon prekršil načelo pravne države in pa svobodo podjetniške pobude (74. člen ustave). Tretji člen ZLPP naj bi bil v nasprotju z načeli pravne države, ker opredeljuje pojem družbenega kapitala, ki naj bi bil ideološki pojem. V nasprotju z 2. členom ustave pa naj bi bil po trditvah predlagateljev tudi 6. člen ZLPP, ker smiselno uveljavlja uporabo določb zakona o delnicah za deleže v družbah z omejeno odgovornostjo. Taka norma po prepričanju pobudnikov ni izvedljiva. V nasprotju z 2. in 74. členom ustave naj bi bila nadalje določba 27. člena izpodbijanega zakona, ki ureja prenehanje podjetja s prodajo vseh sredstev podjetja. Sodobna pravna civilizacija po trditvah pobudnikov pozna prenehanje podjetij le z likvidacijo ali delitvijo. Določba 31. člena zakona, ki ureja lastninske certifikate, naj bi pomenila norčevanje iz pravne in socialne države in naj bi podjetjem onemogočala svobodo gospodarske pobude. Določba 44. člena, ki prepoveduje statusne spremembe, s katerimi naj bi se na kakršenkoli način spremenila struktura osnovnega kapitala, naj bi pomenila uvajanje državnega kapitalizma in naj bi bila v nasprotju s pravno civilizacijo in socialno državo (2. člen ustave), z demokratičnimi načeli in pa svobodo podjetniške pobude. Določbi 49. in 50. člena naj bi dajali v postopkih lastninjenja legitimacijo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, ki pa po trditvah pobudnikov ni več ustavna kategorija, zato naj bi bili določbi v nasprotju z ustavo.
2. Na pobudo je odgovoril Državni zbor, ki zavrača navedbe pobudnikov. Poudarja, da izpodbijani zakon ne podržavlja družbene lastnine, pač pa ureja preoblikovanje podjetij glede na dosedanja vlaganja oziroma prispevke različnih subjektov k ustvaritvi družbenega kapitala in v skladu s tržnimi pravili. Državni zbor meni, da je v zakonu načelo socialne in pravne države spoštovano, saj omogoča dostop do lastninjenja vsem kategorijam državljanov po pravičnih merilih. Zakon naj ne bi kršil načel svobode podjetniške pobude, saj se preoblikuje le materialni temelj podjetij, kar pa je nujno, ker ustava ne pozna več družbene lastnine. Prodaja sredstev podjetij kot posebna oblika prenehanja podjetij po navedbah v odgovoru Državnega zbora ni v nasprotju z ustavo, saj naj bi zakon določal namembnost sredstev, pridobljenih s prodajo. Prepoved statustnih sprememb naj bi bila omejena časovno in po namenu in naj bi bila uvedena kot mehanizem za preprečevanje protipravnega razpolaganja z družbenimi sredstvi, podjetjem pa omogoča nemoteno poslovanje. Smiselna uporaba norm za obe obliki kapitalskih družb po navedbah Državnega zbora ni v nasprotju s pravno državo. Družbeni pravobranilec res ni več ustavna kategorija, vendar zakonodajalec po prepričanju Državnega zbora lahko daje pooblastila državnim inštitucijam, čeprav niso določene v ustavi. Državni zbor meni, da je predlog pobudnikov neutemeljen, še zlasti v delu, ki se nanaša na razveljavitev celotnega zakona.

Predlagatelja kljub pozivu sodišča, da precizirata in jasneje opredelita predlog za razveljavitev celotnega zakona, tega nista storila. Ustavno sodišče se je zato omejilo le na oceno ustavnosti določb zakona, katerih neustavnost predlagatelja vsaj delno utemeljujeta.
Ustavno sodišče stališč predlagateljev, da izpodbijani zakon temelji na pojmu družbenega kapitala, ki ni ustavna kategorija in bi naj bil zato že iz tega razloga protiustaven, ne sprejema. Po oceni ustavnega sodišča ni potrebno, da bi morala biti vsaka pravna kategorija opredeljena v ustavi, zlasti pa ne taka, ki dejansko še obstaja, z novim ustavnim sistemom pa ni skladna. Ratio legis izpodbijanega zakona je namreč ravno v tem, da družbeni kapital dobi lastnike in s tem preneha obstajati. V 3. in 5. členu ZLPP izrecno opredeljuje družbeni kapital v pravnem in ekonomskem pomenu.
Ni mogoče pritrditi stališču predlagateljev, da ZLPP na podlagi 1. člena podržavlja podjetja z družbenim kapitalom in da naj bi zato bil v nasprotju z 2. in 74. členom ustave. ZLPP v izpodbijani odločbi 1. člena opredeljuje namen zakona. Z lastninskim preoblikovanjem, ki ga ureja v 3. poglavju, ne postane lastnik kapitala država, razen v 5. členu določenih zemljišč in gozdov, kar pa v tem postopku ni predmet obravnave. Z lastninskim preoblikovanjem podjetij izpodbijani zakon ni kršil svobodne podjetniške pobude, kot to navajata predlagatelja. 74. člen ustave izrecno določa, da pogoje za ustanovitev gospodarskih organizacij določa zakon. Zakonodajalec je torej po oceni ustavnega sodišča z zakonom pristojen urejati tudi obstoj gospodarskih organizacij in njihovo prilagajanje spremenjeni ustavni ureditvi. Ustavno načelo svobodne podjetniške pobude daje gospodarskim subjektom pravico do svobodne in poštene konkurence na trgu, zakonodajalcu pa nalaga, da določi meje te svobode. Subjekti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, so torej dolžni ravnati v skladu z veljavnimi predpisi prisilne narave, z ustavo določena podjetniška svoboda pa se nanaša na pravico do izbire dejavnosti gospodarskih subjektov, izbire poslovnih partnerjev itd.
Določba 6. člena zakona, ki uvaja smiselno uporabo pojma delnic tudi za poslovne deleže v družbi z omejeno odgovornostjo, po oceni ustavnega sodišča ni v nasprotju z načeli pravne države. Delniška družba in družba z omejeno odgovornostjo sta kapitalski družbi. Pojma delnice in poslovnega deleža se v razmerju do osnovnega kapitala družbe pokrivata. Glede na tak enoten smisel obeh pravnih kategorij napotuje na analogijo tudi zakon o gospodarskih družbah.
Predlagatelja navajata, da je v nasprotju z ustavo določba 27. člena zakona, ki omogoča prenehanje podjetja mimo likvidacije, stečaja in statusnih sprememb. Ustavno sodišče meni, da je zakonodajalec predpisal poseben način prenehanja podjetja v postopku lastninskega preoblikovanja, pri tem pa je zagotovil pravno varnost upnikov. Na podlagi izpodbijane določbe zakona obveznosti podjetja, ki preneha s prodajo vseh sredstev, prevzame Sklad Republike Slovenije za razvoj in privatizacijo. Tak način prenehanja, za katerega lahko obstojijo najrazličnejši poslovni razlogi ob zagotovitvi pravne varnosti upnikov ni v nasprotju z 2. in 74. členom ustave.
Ustavno sodišče nadalje ocenjuje, da določba 31. člena, ki določa, da se v okviru brezplačne razdelitve dela družbenega kapitala podjetij državljanom Republike Slovenije, rojenim do uveljavitve ZLPP, izdajo lastniški certifikati, ni v nasprotju s pravno in socialno državo (2. člen) ter svobodo podjetniške pobude (74. člen). Namen izpodbijanega zakona je v določitvi titularja družbene lastnine, kar pa se z razdelitvijo certifikatov uresničuje. K nastanku družbene lastnine so prispevali državljani bodisi z delom ali preko sistema davkov in prispevkov, zato je povsem v skladu z načelom socialne in pravne države, da pridobijo na delu tega kapitala korporacijska upravičenja.
V zvezi z izpodbijanim 44. členom zakona ustavno sodišče meni, da je uzakonjen v javnem interesu, da bi se zavaroval družbeni kapital. Taka omejevalna norma, s katero je zakonodajalec zavaroval strukturo osnovnega kapitala, ni v nasprotju s pravno civilizacijo in socialno državo. Prav ta načela vsebujejo prepovedi, ki preprečujejo zlorabe in zagotavljajo pravno varnost. Če bi torej podjetja v času lastninskega preoblikovanja svojevoljno spreminjala strukturo osnovnega kapitala, s katerim podjetje jamči tretjim osebam, bi bila pravna varnost teh tretjih oseb lahko prizadeta. Določba 44. člena zakona torej ni v nasprotju z načeli pravne in socialne države in ne z načelom demokratične države, po katerih je prepovedana zloraba pravic in varovan javni interes. Z omejitvijo po 44. členu po oceni sodišča tudi ni prizadeto načelo o svobodi podjetniške pobude. Po tem načelu ustava priznava vsem gospodarskim subjektom pravico do svobodne in poštene konkurence na trgu (prepoveduje nelojalno konkurenco), zakonodajalcu pa nalaga, da določi, katere so prepovedane in katere dovoljene oblike omejevanja konkurence. Načelo svobodne podjetniške pobude se torej nanaša na nastopanje gospodarskih subjektov na trgu, ne pa na prepoved, ki jo ureja izpodbijani 44. člen. S to določbo je, kot rečeno, varovana pravna varnost tretjih oseb, preprečujejo pa se zlorabe pri spreminjanju strukture osnovnega kapitala podjetij.
Z določitvijo pristojnosti družbenega pravobranilca samoupravljanja v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij zakonodajalec ne krši ustave. Za izvajanje državnih in javnih funkcij lahko država določa različne organe in organizacije. Na ta način vzpostavlja funkcionalno delovanje državne oblasti. Pri tem je vezana le na ustavno načelo delitve oblasti. Z ohranitvijo družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki naj prispeva k nadzoru pri lastninjenju družbenega kapitala in s tem k večji pravni varnosti pravnih subjektov, zakonodajalec ni kršil ustave.

To odločbo je ustavno sodišče sprejelo na podlagi 21. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.