Računsko sodišče Republike Slovenije je na podlagi 4. člena zakona o računskem sodišču (Uradni list RS, št. 48/94) sprejelo dne 16. februarja 1995 poslovnik Računskega sodišča Republike Slovenije ter dne 9., 15., 16. in 22. marca spremembe in dopolnitve poslovnika tako, da se prečiščeno besedilo glasi

Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela Računskega sodišča Republike Slovenije.

Računsko sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: računsko sodišče) ima okrogel pečat z grbom Republike Slovenije, okoli katerega je napis Republika Slovenija, računsko sodišče, Ljubljana.

Uradni jezik računskega sodišča je slovenščina.
Če ima stranka v postopku nadzora sedež v občini, v kateri živi italijanska narodna skupnost, in če posluje v italijanskem jeziku, računsko sodišče na njeno zahtevo izda poročilo o postopku nadzora v slovenščini in italijanščini.
Če ima stranka v postopku nadzora sedež v občini, v kateri živi madžarska narodna skupnost, in če posluje v madžarskem jeziku, računsko sodišče na njeno zahtevo izda poročilo o postopku nadzora v slovenščini in madžarščini.

Računsko sodišče mora pri svojem delu varovati državne, uradne, poslovne, industrijske in vojaške skrivnosti nadzorovanih pravnih oseb.
Predsednik računskega sodišča s posebnim aktom določi, kateri podatki računskega sodišča predstavljajo uradno skrivnost. Z istim aktom določi tudi ukrepe ali postopek za njihovo zavarovanje.

O svojem delu in ugotovitvah, do katerih pride z izvajanjem nadzora nad poslovanjem posameznih pravnih in drugih oseb, računsko sodišče obvešča javnost na način, ki ga določa ta poslovnik.

Računsko sodišče sodeluje s podobnimi ustanovami v drugih državah in deluje v ustreznih mednarodnih organizacijah.

Računsko sodišče organizira svoje delo tako, da oblikuje ustrezno število revizijskih sektorjev in sektor skupnih služb.
Revizijski sektorji izvajajo nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb iz 19. člena zakona o računskem sodišču. Revizijski sektorji so določeni po funkcionalnem načelu. Posamezen revizijski sektor pokriva določeno področje javne porabe.
Sektor skupnih služb opravlja pravni, upravni, kadrovski, računovodski, informacijski in administrativno-tehnični servis za vse revizijske sektorje.

Računsko sodišče ima veliki senat. Sestavljajo ga vsi člani računskega sodišča. Veliki senat:
1. sprejme poslovnik,
2. na predlog predsednika računskega sodišča sprejme letni program dela računskega sodišča (v nadaljevanju: letni program),
3. spremlja izvajanje letnega programa,
4. na predlog predsednika računskega sodišča sprejme letno poročilo o delu računskega sodišča,
5. na predlog predsednika računskega sodišča sprejme letni finančni načrt računskega sodišča,
6. sprejme zaključni račun računskega sodišča,
7. obravnava revizijske standarde,
8. odloči o vložitvi zahteve za uvedbo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti zakona ali predpisa,
9. na predlog predsednika računskega sodišča imenuje in razrešuje generalnega sekretarja računskega sodišča,
10. na predlog predsednika računskega sodišča imenuje in razrešuje višje upravne delavce računskega sodišča,
11. sprejme programe za izobraževanje revizorjev,
12. odloča o drugih zadevah, ki so v njegovi pristojnosti.
Veliki senat obravnava posamezne zadeve in sprejema odločitve na sejah. Odločitve sprejema z javnim glasovanjem. Predlog, ki je dan na glasovanje, je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov računskega sodišča.
Če ta poslovnik ne določa drugače, sejo velikega senata sklicuje in vodi predsednik računskega sodišča.

Predsednik računskega sodišča:
1. vodi poslovanje in organizira delo računskega sodišča,
2. zastopa in predstavlja računsko sodišče,
3. določi revizijske sektorje,
4. določi, kateri član računskega sodišča naj vodi posamezni revizijski sektor,
5. koordinira delo revizijskih sektorjev,
6. predlaga velikemu senatu sprejem letnega programa,
7. velikemu senatu predlaga v sprejem letno poročilo o delu računskega sodišča in ga predloži Državnemu zboru,
8. sprejme akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest na računskem sodišču,
9. izdaja druge splošne in posamične akte, ki urejajo poslovanje računskega sodišča,
10. odloča o porabi sredstev v skladu z letnim finančnim načrtom,
11. izda revizijske standarde,
12. predlaga velikemu senatu imenovanje in razrešitev generalnega sekretarja in višjih upravnih delavcev,
13. izdaja odločbe o imenovanju generalnega sekretarja in višjih upravnih delavcev,
14. izdaja sklepe o razvrstitvi višjih upravnih delavcev v plačilne razrede,
15. izdaja odločbe o plačah generalnega sekretarja in višjih upravnih delavcev,
16. imenuje neodvisne strokovnjake in izvedence,
17. izdaja mnenja in stališča, ki se nanašajo na področje dela računskega sodišča,
18. izdaja obvezna navodila,
19. odloča o drugih zadevah, ki so po zakonu ali po tem poslovniku v njegovi pristojnosti.

če je predsednik računskega sodišča odsoten ali zadržan, ga nadomešča namestnik predsednika računskega sodišča.

Revizijski sektor izvaja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb v skladu z letnim programom. Delo revizijskega sektorja vodi in organizira član računskega sodišča.
Za vsak revizijski sektor se v aktu o sistemizaciji delovnih mest določijo delovna mesta za revizijske in druge delavce. Določi jih predsednik računskega sodišča na predlog pristojnega člana računskega sodišča.
Revizijski delavec ima status višjega upravnega delavca in je lahko imenovan v enega od naslednjih nazivov:
1. revizijski asistent,
2. revizijski sodelavec,
3. višji revizijski sodelavec,
4. revizijski svetnik.
Za revizijskega asistenta je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo in ustrezno število točk, s katerimi se merijo revizijski dosežki.
Za revizijskega sodelavca je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo, strokovni izpit in ustrezno število točk, s katerimi se merijo revizijski dosežki.
Za višjega revizijskega sodelavca je lahko imenovan, kdor ima visokošolsko izobrazbo, strokovni izpit in ustrezno število točk, s katerimi se merijo revizijski dosežki.
Za revizijskega svetnika je lahko imenovan, kdor ima strokovni izpit, magisterij ali doktorat znanosti in ustrezno število točk, s katerimi se merijo revizijski dosežki.
Točkovanje revizijskih dosežkov in število točk, ki je potrebno za imenovanje v posamezni naziv, se določi s posebnim aktom, ki ga izda predsednik računskega sodišča.
Predsednik računskega sodišča izda pravilnik o strokovnih izpitih za revizijske delavce.
Revizijski sektor lahko za izvajanje posameznih opravil v postopku nadzora angažira zunanje sodelavce in organizacije.

Računsko sodišče ima generalnega sekretarja, ki je imenovan za dobo štirih let.
Za generalnega sekretarja računskega sodišča je lahko imenovan državljan Republike Slovenije, ki ima najmanj visokošolsko izobrazbo pravne smeri, pravosodni izpit in je vsaj pet let delal v državni upravi.
Generalni sekretar računskega sodišča:
1. pomaga predsedniku računskega sodišča pri organiziranju poslovanja računskega sodišča,
2. vodi in organizira delo v sektorju skupnih služb računskega sodišča,
3. skrbi za pravno izpeljavo sklepov, ki se nanašajo na poslovanje računskega sodišča,
4. izdaja odločbe o zaposlitvi upravnih in strokovno- tehničnih delavcev,
5. izdaja sklepe o razvrstitvi upravnih delavcev in strokovno-tehničnih delavcev v plačilne razrede.
Za svoje delo je odgovoren predsedniku računskega sodišča.
Za pravico do plače, drugih osebnih prejemkov in povračil generalnega sekretarja se smiselno uporabljajo določbe 71. in 79. člena zakona o ustavnem sodišču.

Pravice, ki jih ima po zakonu glede delovnih razmerij predstojnik, opravlja generalni sekretar računskega sodišča, pristojnosti, ki jih ima Vlada Republike Slovenije, pa veliki senat računskega sodišča.

Računsko sodišče opravlja nadzor nad poslovanjem pravnih in drugih oseb na podlagi letnega programa. Letni program sestavljajo redni in občasni nadzori. V njem se določijo pravne in druge osebe, pri katerih bo izveden nadzor, vrsta, obseg in čas izvedbe posameznega nadzora.
Redni nadzori so nadzori pri pravnih osebah, ki jih določa četrti odstavek 21. člena zakona o računskem sodišču. Občasni nadzori so vsi drugi nadzori pri pravnih ali drugih osebah, ki se določijo v skladu s sedmim odstavkom 21. člena zakona o računskem sodišču.
Računsko sodišče opravlja dve vrsti nadzora: revidiranje in inšpiciranje.
Po obsegu je nadzor celovit ali selektiven.
Pri določanju letnega programa računsko sodišče odloča tudi o morebitnih zahtevah po uvedbi nadzora, ki jih vloži Državni zbor, vlada, pristojna ministrstva ali organi lokalne samouprave.

Predsednik računskega sodišča izda obvezna navodila za izvedbo nadzora nad poslovanjem pravne ali druge osebe.
Za vprašanja, ki se nanašajo na postopek nadzora in jih ne ureja ne zakon o računskem sodišču ne ta poslovnik, se smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.

Za opravljanje določenih strokovnih opravil v postopku nadzora predsednik računskega sodišča imenuje neodvisne strokovnjake in izvedence.
Za neodvisnega strokovnjaka in izvedenca računskega sodišča je lahko imenovan priznan strokovnjak na posameznem področju.
Računsko sodišče vodi imenik imenovanih neodvisnih strokovnjakov in izvedencev.

Član računskega sodišča ne more odločati v postopku nadzora v primerih, ki ji določa 30. člen zakona o računskem sodišču.
O izločitvi člana računskega sodišča odloča predsednik računskega sodišča. O izločitvi predsednika računskega sodišča odloča veliki senat.
Sejo, na kateri veliki senat odloča o izločitvi predsednika, sklicuje in vodi namestnik predsednika računskega sodišča.

Na podlagi letnega programa član računskega sodišča izda sklep o izvedbi nadzora. V sklepu se določijo oseba, vrsta, obseg in čas izvedbe nadzora.
Oseba, na katero se nanaša sklep o izvedbi nadzora, lahko na računsko sodišče vloži ugovor v osmih dneh po prejemu sklepa. Ugovor ne zadrži izvedbe nadzora. O ugovoru odloči tričlanski senat, ki ga imenuje predsednik računskega sodišča. Odločiti mora v roku osmih dni po prejemu ugovora.

Dejanja v postopku posameznega nadzora opravlja revizijski delavec računskega sodišča na podlagi pooblastila, ki ga izda član računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni delavec).
Pri opravljanju dejanj v postopku nadzora se mora pooblaščeni delavec ravnati po navodilih iz prvega odstavka 15. člena tega poslovnika ter po navodilih in usmeritvah pristojnega člana računskega sodišča.
Če računsko sodišče za izvedbo nadzora angažira pooblaščene revizijske organizacije, ima njihovo poročilo status protokola o opravljenem nadzoru.

Pregled knjigovodskih listin in drugih dokumentov, pregled prostorov, objektov in naprav, kakor tudi druga preverjanja pri stranki v postopku je treba opraviti tako, da se ugotovijo vsa dejstva in zberejo vsi dokazi, ki so pomembni za odločanje v postopku nadzora.
Dejanja je treba opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje stranke v postopku čimmanj motena. Predstavnik stranke v postopku je lahko ves čas prisoten.
O opravljenem pregledu se vodi zapisnik, ki ga podpišejo vse osebe, navzoče pri pregledu.
Listine, ki so bile izdane v tujem jeziku, je dolžna stranka v postopku računskemu sodišču predložiti v overjenem prevodu v slovenski jezik.

Če je v postopku nadzora potrebno strokovno znanje, ki ga pooblaščeni delavec nima, se postopek opravi s sodelovanjem izvedenca, ki ga določi pristojni član računskega sodišča. Izbere ga izmed neodvisnih strokovnjakov in izvedencev, ki so vpisani v imenik na računskem sodišču. O tem sprejme pristojni član računskega sodišča poseben sklep, ki se vroči stranki v postopku.
Stranka v postopku lahko vloži ugovor zoper izbiro izvedenca in predlaga drugega izvedenca izmed neodvisnih strokovnjakov in izvedencev, ki so vpisani v imenik na računskem sodišču. Ugovor mora biti vložen v osmih dneh po prejemu sklepa iz prvega odstavka. O ugovoru odloči tričlanski senat, ki ga imenuje predsednik računskega sodišča. Odločiti mora v roku osmih dni po prejemu ugovora.

Nalog za odpravo dejanj po 26. členu zakona o računskem sodišču in druge odločitve v postopku nadzora pristojni član računskega sodišča izreka s sklepom. Sklep mora biti obrazložen in mora vsebovati pravni pouk.
O ugovoru zoper odločitev iz prvega odstavka odloči tričlanski senat, ki ga imenuje predsednik računskega sodišča. Odločiti mora v roku osmih dni po prejemu ugovora.
Če so v postopku nadzora ugotovljene hujše nepravilnosti, škode ali zlorabe, lahko sprejme tričlanski senat sklep, da računsko sodišče predlaga razrešitev dolžnosti odgovorne osebe in računovodje v skladu s 33. členom zakona o računskem sodišču.
Odgovorna oseba ali računovodja lahko v osmih dneh vložita ugovor na petčlanski senat, ki mora odločiti v petnajstih dneh.

Ko pooblaščeni delavec izvrši vsa dejanja, ki jih nalagajo obvezna navodila iz prvega odstavka 15. člena tega poslovnika in navodila iz drugega odstavka 19. člena tega poslovnika, sestavi protokol o opravljenem nadzoru.
Na podlagi protokola iz prvega odstavka izda član računskega sodišča predhodno poročilo.
Predhodno poročilo mora vsebovati ugotovitve, mnenje o poslovanju stranke v postopku in priporočila stranki v postopku.
Predhodno poročilo se vroči stranki v postopku, ki se lahko v roku petnajst dni o njem pisno opredeli in izrazi svoje pripombe, če se z ugotovitvami ne strinja.
Če stranka v postopku ne vloži pisnih pripomb, pristojni član računskega sodišča ugotovi, daje predhodno poročilo dokončno.
Prepozno vložene pripombe ali pripombe, ki jih je vložila neupravičena oseba, s sklepom zavrže pristojni član računskega sodišča.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka je dopusten ugovor. O ugovoru odloči tričlanski senat, ki ga imenuje predsednik računskega sodišča. Odločiti mora v roku osmih dni po prejemu ugovora.

Če stranka v postopku pravočasno vloži pripombe na predhodno poročilo, se začne postopek na prvi stopnji. V postopku na prvi stopnji odloča tričlanski senat.
Tričlanski senat imenuje predsednik računskega sodišča s sklepom, s katerim določi predsednika, poročevalca in člana. Poročevalec je član računskega sodišča, ki je izdal predhodno poročilo. Vsaj en član senata mora biti pooblaščeni revizor.
Senat odloča z večino glasov vseh članov.

Senat na prvi stopnji najprej presodi, ali je v predhodnem poročilu dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in ali je materialno pravo pravilno uporabljeno.
Če je v predhodnem poročilu dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno ali če je bil materialni predpis napačno uporabljen, senat presodi, če so sporne oziroma manjkajoče ugotovitve bistvene za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku. Da je neka ugotovitev bistvena za oblikovanje mnenja o poslovanju stranke v postopku, se šteje tedaj, ko velja: če se ugotovitve ne upošteva, je mnenje drugačno, kot če se jo upošteva.
Če je dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, sporne ali manjkajoče ugotovitve pa so bistvene za oblikovanje mnenja, senat s sklepom zahteva dopolnitev predhodnega poročila. V takem primeru se v nadaljevanju postopka dopolnitve štejejo za sestavni del predhodnega poročila.
Če je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno in je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno, senat presodi, če je mnenje v predhodnem poročilu ustrezno.
Če je v predhodnem poročilu dejansko stanje nepravilno ali nepopolno ugotovljeno, vendar sporne ali manjkajoče ugotovitve niso bistvene za oblikovanje mnenja, senat presodi, če je mnenje v predhodnem poročilu ustrezno.
Če senat presodi, da je v predhodnem poročilu mnenje o poslovanju stranke v postopku ustrezno, potrdi mnenje iz predhodnega poročila in izda poročilo o postopku na prvi stopnji.
Če senat presodi, da v predhodnem poročilu mnenje o poslovanju stranke v postopku ni ustrezno, oblikuje novo mnenje in izda poročilo o postopku na prvi stopnji.
V poročilu o postopku na prvi stopnji je treba odgovoriti na pripombe in navedbe stranke v postopku.

Poročilo o postopku na prvi stopnji se vroči stranki v postopku, ki lahko v roku tridesetih dni vloži ugovor. Če ga ne vloži, postane poročilo o postopku na prvi stopnji dokončno.

Če stranka v postopku vloži ugovor zoper poročilo o postopku na prvi stopnji, se začne postopek na drugi stopnji. V postopku na drugi stopnji odloča petčlanski senat. Imenuje ga predsednik računskega sodišča s sklepom, v katerem določi, kateri član je poročevalec, vsaj en član senata mora biti pooblaščeni revizor. Senatu predseduje predsednik računskega sodišča, v primeru njegove izločitve pa namestnik predsednika računskega sodišča.
Senat na drugi stopnji najprej preizkusi, ali je bil ugovor zoper poročilo o postopku na prvi stopnji vložen v zakonitem roku. Prepozen ugovor s sklepom zavrže. Zoper sklep o zavrženju je dopusten ugovor na senat, ki je sklep izdal. O ugovoru odloča isti senat. Če ugotovi, da je ugovor pravočasen, nadaljuje postopek na drugi stopnji.
Petčlanski senat odloča z večino glasov vseh članov.

Za postopek na drugi stopnji se smiselno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo postopek na prvi stopnji.
Če je bilo poročilo na drugi stopnji dopolnjeno, se te dopolnitve vročijo stranki v postopku, ki se lahko o dopolnitvah opredeli v roku osmih dni.

Dokončno poročilo se pošlje Državnemu zboru, predsedniku vlade in pristojnemu ministrstvu ali pristojnemu organu lokalne skupnosti, v primeru iz šestega odstavka 21. člena zakona o računskem sodišču pa tudi organu, ki je zahteval izvedbo nadzora.

Računsko sodišče seznani javnost o posameznem postopku nadzora šele, ko je poročilo dokončno.
O delu računskega sodišča javnost obvešča predsednik računskega sodišča ali član računskega sodišča, vendar le za področje dela, za katerega je odgovoren.

V letu 1995 je lahko začasno imenovan v naziv revizijskega sodelavca oziroma višjega revizijskega sodelavca tudi, kdor nima strokovnega izpita, vendar največ za eno leto.

Ta poslovnik začne veljati, ko da nanj soglasje Državni zbor Republike Slovenije.