Na podlagi 112. in 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in 5/91), sklepata pogodbeni stranki:
– Združenje delodajalcev Slovenije – sekcija za grafično, časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost,
– Gospodarska zbornica Slovenije – združenje za tisk kot predstavnika delodajalcev in
– Konfederacija sindikatov Slovenije PERGAM, kot predstavnik delojemalcev
K O L E K T I V N O P O G O D B O
grafične dejavnosti
Veljavnost kolektivne pogodbe
Kolektivna pogodba velja:
A) KRAJEVNO: Za območje Republike Slovenije
B) STVARNO: Za vse organizacije in delodajalce, ki opravljajo grafičnio dejavnost s sedežem v Republiki Sloveniji, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na področju Republike Slovenije.
C) OSEBNO: Za vse delavce, zaposlene pri organizacijah in delodajalcih, ki so člani navedenih združenj, če trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili ne veljajo določbe III. poglavja te kolektivne pogodbe, druge določbe pa veljajo, če ni njihova uporaba izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi. Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.
Izraz “delavci” v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas s polnim ali krajšim delovnim časom od polnega.
D) ČASOVNO: Ta pogodba začne veljati z dnem podpisa in velja do 31. 12. 1995. Pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Vsaka pogodbena stranka lahko kolektivno pogodbo pisno odpove tri mesece pred iztekom časa, za katerega je sklenjena. Učinki odpovedi prično teči 1. 1. naslednje leto. Če kolektivna pogodba ni v tem roku odpovedana, se podaljša za eno leto. Pred odpovedjo je stranka, ki odpoveduje pogodbo, dolžna pričeti postopek za spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.
Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb te pogodbe, velja do 31. 12. 1995. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 30. 11. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša za eno leto, razen če se pogodbeni stranki ne dogovorita drugače.
I. PRAVICE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJE OZIROMA DELODAJALCA IN DELAVCEV
1. člen
Razvrstitev del
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, specifična znanja, zahtevane delovne zmnožnosti in odgovornosti določene v aktu o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest, in sicer:
I. enostavna dela
II. manj zahtevna dela
III. srednje zahtevna dela
IV. zahtevna dela
V. bolj zahtevna dela
VI. zelo zahtevna dela
VII. visoko zahtevna dela
VIII. najbolj zahtevna dela
IX. izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
Organizacija oziroma delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o organizaciji in sistematizaciji delovnih mest oziroma njegovih spremembah in dopolnitvah pridobiti in obravnavati mnenje sindikatov in se do tega mnenja pisno opredeliti.
Tipična dela in naloge oziroma tipični poklici po posameznih tarifnih razredih so v prilogi pogodbe, ki je sestavni del te kolektivne pogodbe.
2. člen
Posebni pogoji za sklenitev delovnega razmerja
Delovne izkušnje se lahko določijo kot poseben pogoj za sklenitev delovnega razmerja, če so glede na zahtevano strokovno izobrazbo, znanje in zmožnosti potrebne zaradi vrste zahtevnosti in odgovornosti dela.
Zahtevane delovne izkušnje lahko znašajo do 3 leta.
3. člen
Objava delovnega mesta
V objavi oziroma razpisu delovnega mesta je potrebno navesti:
– naziv delovnega mesta,
– čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
– posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,
– rok za prijavo kandidata,
– rok, v katerem mora biti kandidat obveščen o izbiri.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v roku, določenem za ugovor, pravico do vpogleda v podatke, ki so bili z objavo zahtevani kot pogoj in na podlagi katerih je bila opravljena izbira.
4. člen
Organi, ki odločajo o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in opravijo izbiro med kandidati
Sklep o potrebi po sklenitvi delovnega razmerja sprejme poslovodni organ.
Izbiro med kandidati opravi poslovodni organ ali organ, določen s splošnim aktom organizacije oziroma delodajalec.
5. člen
Prenos pooblastil
Poslovodni organ lahko prenese posamično pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v organizacijah z več kot 50 zaposlenimi delavci.
Vsa pooblastila za odločanje o vseh pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev (splošno pooblastilo), o katerih lahko odloča poslovodni organ, se lahko prenesejo na delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, če ima najmanj višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj dve leti delovnih izkušenj, praviloma s kadrovskega področja.
Pred prenosom pooblastil iz drugega odstavka tega člena je poslovodni organ dolžan zahtevati mnenje sindikatov v zvezi s prenosom pooblastila.
6. člen
Pogodba o zaposlitvi
S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, odmori, počitki in dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovna plača, dodatki in nadomestila, – način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje...),
– način spremembe pogodbe,
– druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca.
Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično- tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnine, odmena...).
Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivne pogodbe, ki določa njegove pravice in obveznosti.
Organizacija oziroma delodajalec mora to kolektivno pogodbo hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivne pogodbe, organizacija oziroma delodajalec pa mu tega ne sme odreči.
7. člen
Poskusno delo
Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.
Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.
Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:
– za dela I. do III. skupine največ en mesec,
– za dela IV. skupine največ dva meseca,
– za dela V. skupine največ tri mesece,
– za dela VI., VII., VIII. in IX. skupine največ šest mesecev.
8. člen
Pripravništvo
Pripravništvo se sklepa za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela VII. stopnje strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
Delavcu-pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (VII. stopnja).
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša.
Strokovni izpit vsebuje preizkus znanja stroke iz delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal.
Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela dosegel višjo stopnjo izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.
Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.
9. člen
Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela (23. člen zakona o delovnih razmerjih)
Poslovodni organ lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.
Poslovodni organ opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o ugotovitvah poslovodnega organa. O tem razgovoru se vodi zapisnik.
Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.
O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.
Delavec ima pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.
V času poskusnega dela in pripravništva postopka ugotavljanja znanja in zmožnosti ni mogoče voditi.
Postopek je javen.
Sklep o razporeditvi na druga dela in naloge in sklep o prenehanju delovnega razmerja delavcu, ki nima zahtevanega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, izreče organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom.
Organ, določen s statutom oziroma splošnim aktom ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih oziroma podobnih delovnih mestih.
Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji (v delniški družbi je to nadzorni svet oziroma od njega imenovan organ).
10. člen
Razporejanja delavcev
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnosti v primeru:
– višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje),
– reševanja človeških življenj in zdravja,
– nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa v podjetju,
– v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca, vendar ne več kot 30 dni,
– v primeru okvare delovnih naprav in obratov in
– v primeru pomanjkanja naročil ali spremenjene strukture naročil in delovnih opravil po predhodnem mnenju sindikata, vendar ne več kot 30 dni.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim oziroma ko je razporejen na nižje vrednotena dela in naloge, enako plačo, kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:
– če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,
– če pot na delo in iz dela traja v normalnih okoliščinah z javnim prevoznim sredstvom več kot 4 ure, matere-delavke z otrokom do treh let starosti pa, če traja pot več kot 2 uri,
– če pride z javnim prevoznim sredstvom na delo več kot 60 minut pred pričetkom dela, oziroma mora po zaključenem delu čakati na javni prevoz več kot 60 minut,
– če je samohranilec z otrokom do 15 let starosti,
– če ima otroka starega do treh let,
– če gre za invalida II. in III. kategorije,
– če gre za delavca, starejšega od 50 let.
Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne prostore in možnost šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).
V primeru razporeditve iz kraja v kraj po drugi alinei tretjega odstavka, je organizacija oziroma delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in iz dela z javnim prevoznim sredstvom.
Sindikalnega zaupnika se lahko razporedi v drug kraj le s soglasjem sindikata.
11. člen
Prevzem na delo v drugo organizacijo
Delavec je lahko prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:
– da se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila, da druga organizacija oziroma delodajalec vse delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Pogodbo o prevzemu delavcev na delo skleneta organa upravljanja v obeh organizacijah oziroma delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec.
12. člen
Delo na domu
Medsebojna razmerja, pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu se uredijo med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem s pogodbo o zaposlitvi.
Delavec, ki dela na domu, ima enake upravljalske pravice kot delavci, ki delajo v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Organizacija oziroma delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
Organizacija oziroma delodajalec sta dolžna zagotavljati varne delovne razmere in varno delovno okolje ter nadzorovati varnost pri delu.
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.
13. člen
Določanje in reševanje presežnih delavcev
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.
Poleg primerov, ki jih določa zakon, lahko delovno razmerje preneha samo z njegovim soglasjem tudi delavcu, katerega zakonec je z dokončnim sklepom v drugi organizaciji oziroma pri drugem delodajalcu določen kot presežek.
Temeljno merilo za ohranitev zaposlitve je delovna uspešnost. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci, ki dosegajo večjo delovno uspešnost.
Merilo delovne uspešnosti je mogoče uporabiti pri določanju presežnih delavcev le, če so vnaprej določena merila za ugotavljanje delovne uspešnosti.
V primeru enake delovne uspešnosti delavcev je prvo korekcijsko merilo za ohranitev zaposlitve upoštevanje strokovne izobrazbe delavca oziroma strokovne usposobljenosti za delo (v primeru enake delovne uspešnosti delovno mesto obdrži tisti delavec, ki ima višjo izobrazbo oziroma višjo strokovno usposobljenost).
Drugo merilo je upoštevanje delovnih izkušenj za konkretno delovno mesto. Upošteva se v primeru enake delovne uspešnosti in izobrazbe delavcev. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšimi delovnimi izkušnjami na konkretnem delovnem mestu (ob enaki delovni uspešnosti in izobrazbi oziroma usposobljenosti). Tretje merilo je upoštevanje delovne dobe v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in delovnih izkušenj. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo delovno dobo v organizaciji oziroma pri delodajalcu (ob enaki uspešnosti, izobrazbi in delovnih izkušnjah).
Četrto merilo je upoštevanje skupne delovne dobe. Ta se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe, delovnih izkušenj in delovne dobe v organizaciji oziroma pri delodajalcu. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci z daljšo skupno delovno dobo (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi v organizaciji oziroma pri delodajalcu).
Za delavce, ki dosegajo delovno dobo v višini, da je izpolnjen pogoj za pridobitev starostne pokojnine, je merilo upoštevanja delovne dobe izločilno merilo.
Peto merilo je upoštevanje zdravstvenega stanja delavca (ob enaki uspešnosti, izobrazbi, delovnih izkušnjah in delovni dobi). Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem, ki je posledica poklicne bolezni, med temi pa delavci, ki so utrpeli poškodbe pri delu v organizaciji oziroma pri delodajalcu.
Šesto merilo je upoštevanje socialnega stanja; upošteva se, če imajo delavci iste kategorije enako delovno uspešnost, strokovno izobrazbo, delovne izkušnje, delovno dobo in zdravstveno stanje. Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim socialnim stanjem, pri ugotavljanju socialnega stanja pa se zapovrstjo upoštevajo predvsem izločilni kriteriji od a) dalje:
a) opravljanje obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, opravljanje kmetijske dejavnosti, lastništvo oziroma solastništvo zasebnih in mešanih podjetij,
b) zaposlenost družinskih članov,
c) število preskrbljenih otrok,
d) dohodek na družinskega člana.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavca obveščati o vseh aktivnostih povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
14. člen
V primerih trajnega prenehanja potreb po delu delavcev, mora poslovodni organ podjetja o razlogih prenehanja potreb po delu delavcev, o številu in kategorijah nepotrebnih delavcev in o roku, v katerem bo prenehala potreba po delu delavcev, obvestiti sindikat najmanj en mesec pred izvajanjem ukrepov za reševanje presežnih delavcev, v primeru večjega števila delavcev pa najmanj dva meseca prej.
15. člen
Začasno prenehanje potreb po delu delavcev se rešuje v skladu z določili zakona o delovnih razmerjih (30. do 33. člen).
Pri določanju delavcev, katerih delo je začasno nepotrebno, se lahko uporabljajo enaki kriteriji, kot pri določanju delavcev, katerih delo je trajno nepotrebno.
16. člen
V primerih, ko se začasni presežek rešuje z raporeditvijo v drugo podjetje, delavcem, ki so na tak način razporejeni, v njihovem podjetju pravice mirujejo. Delavci, ki so razporejeni v drugo podjetje, še naprej uresničujejo v svojem podjetju pravice do stanovanjskih kreditov, do uporabe počitniških zmogljivosti in do izobraževanja, pod enakimi pogoji kot delavci, ki niso začasen presežek.
O mirovanju pravic iz predhodnega odstavka ter o pravicah, ki jih delavci še naprej uresničujejo v svojem podjetju, se odloči s sklepom o razporeditvi v drugo podjetje.
17. člen
Arbitražna komisija v postopku reševanja presežkov
Če organ upravljanja oziroma delodajalec sprejme program reševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pred arbitražno komisijo.
Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pred arbitražno komisijo, je program dokončen.
Če je sindikat sprožil postopek pred arbitražno komisijo je program dokončen, ko arbitražna komisija tako odloči.
Če se arbitražna komisija ne more konstituirati, ker posamezna stranka ni imenovala svojega arbitra, imenuje arbitra na predlog stranke sodišče za delovne spore z območja, na katerem je sedež organizacije oziroma delodajalca.
18. člen
Delovni čas
Delovni čas v podjetjih grafične dejavnosti traja najmanj 40 ur na teden, vključno s plačanimi polurnimi odmori.
Razporeditev delovnega časa v koledarskem letu se opredeli s planom izrabe delovnega časa (delovni koledar), ki ga določi poslovodni organ podjetja, pri čemer naj bo fond ur praviloma enakomerno razdeljen na pet delovnih dni v tednu.
Poslovodni organ je dolžan sindikat obvestiti o razporeditvi delovnega časa v koledarskem letu in se pred odločitvijo opredeliti do stališč sindikata. Delovni čas se med letom lahko začasno prerazporedi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih in zahtevami delovnega procesa.
V primeru, da padeta eden oziroma dva delovna dneva med praznike in dela proste dneve, se lahko ti dnevi razporedijo na prosto soboto ali pa se za te dneve določi kolektivni dopust.
19. člen
Delavec, ki je sklenil delovno razmerje za krajši delovni čas od polnega, ima enake upravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje za polni delovni čas.
Če delavka ali delavec dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko oziroma delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in poslovodnim organom.
Skrajšanje delovnega časa se lahko določi v skladu z merili iz podjetniške kolektivne pogodbe oziroma iz splošnega akta.
20. člen
Delo preko polnega delovnega časa sme trajati največ 8 ur tedensko oziroma 20 ur mesečno ali 180 ur letno.
Delavce se o potrebnem delu preko polnega delovnega časa seznani en dan prej.
Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in o potrebi po uvedbi dela preko polnega delovnega časa spremlja organ upravljanja v podjetju.
Delavci se lahko odločijo za delo preko polnega delovnega časa mimo primerov, določenih v zakonu o delovnih razmerjih, pod naslednjima pogojema:
– da so predhodno seznanjeni s cilji dela,
– da se tako odločijo delavci z osebnim izjavljanjem ali preko organa upravljanja.
21. člen
Delavcu ni mogoče odrediti dela v podaljšanem delovnem času, če bi to ogrozilo njegovo zdravje ali če delavec navede upravičene razloge za njegovo odklonitev, opredeljene v splošnem aktu ali kolektivni pogodbi podjetja.
22. člen
Odmori, počitki, dopusti, odsotnost z dela
Letni dopust traja najmanj 18 delovnih dni in največ 35 dni, pri čemer zgornji limit ne velja za tiste delavce, ki pridobivajo dodatne dni dopusta na osnovi socialnovarstvenih kriterijev.
Proste sobote se ne vštevajo v letni dopust.
Delavec ima pravico tri dni letnega dopusta izrabiti tiste dneve, ki jih sam določi, če o tem obvesti nadrejenega vodjo pet dni pred nastopom dopusta.
Poleg osnovnega 18-dnevnega dopusta določenega v prvem odstavku tega člena, delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta po naslednjih kriterijih:
– delovna doba delavca,
– pogoji dela z izmenskim delom,
– strokovna zahtevnost delovnega mesta,
– socialno zdravstveni kriteriji,
– poseben prispevek delavca k uspehu podjetja.
1. Kriterij skupne delovne dobe:
– za vsakih dopolnjenih 5 let po 1 dan
2. Kriterij pogojev dela:
a) Glede na izpostavljenost negativnim
vplivom, telesnim obremenitvam in psihičnim
napetostim se delavce razvršča v tri težavnostne
stopnje:
I. občasne obremenitve (izpostavljenost
posameznih obremenitev traja manj kot 25 %
delovnega časa) 0 dni
II. pogoste obremenitve (izpostavljenost
obremenitvi traja do 60 % delovnega časa) 1 dan
III. stalne obremenitve (izpostavljenost
obremenitvi traja nad 60 % delovnega časa) 2 dni
b) Izmensko delo, ki se opravlja po letnem
razporedu:
Delavcem, ki delajo v izmenskem delu pripada:
– ženskam z nočnim delom 3 dni
– delavcem z nočnim delom 2 dni
– delavcem brez nočnega dela 1 dan
– delavcem, ki imajo stalen razpored 6 del. dni 2 dni
3. Kriterij strokovne zahtevnosti delovnega mesta:
– delavcem na delovnim mestih I. in
II. skupine 1 dan
– delavcem na delovnih mestih III. in
IV. skupine 2 dni
– delavcem na delovnih mestih V. in
VI. skupine 3 dni
– delavcem na delovnih mestih VII. in
VIII. skupine 4 dni
– delavcem na delovnih mestih IX. skupine 5 dni
4. Socialno zdravstveni kriteriji:
– delovni invalidi in delavci z najmanj
60 % telesno okvaro 3 dni
– starši oziroma delavci, ki negujejo
in varujejo težje telesno ali težko duševno
prizadeto osebo 5 dni
– roditelj z otrokom do 15 let 1 dan
– roditelj z dvema otrokoma do 15 let 2 dni
– roditelj s tremi ali več otroci do 15 let 3 dni
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti 5 dni
5. Mladoletni delavci do 18 let dodatno 7 dni
6. Poseben prispevek delavca k uspehu
podjetja do 3 dni
Delavcem, ki izjemno prispevajo k uspehu podjetja, lahko poslovodni organ odobri še dodatne dni letnega dopusta.
Pri odmeri letnega dopusta se upošteva osemurni delavnik, pri obračunu pa dejanski delovni čas na dan dopusta.
23. člen
Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače in brez nadomestila plače
Delavec ima pravico do 7 dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače v naslednjih primerih:
– lastna poroka 3 dni
– poroka otroka 2 dni
– ob rojstvu otroka 2 dni
– ob smrti v ožji družini (staršev, zakonca,
otrok ali drugih članov, ki so živeli z delavcem
v skupnem gospodinjstvu) 3 dni
– ob smrti staršev zakonca, starih staršev,
brata ali sestre 1 dan
– skrbnik pogreba 1 dan
– ob selitvi v drug kraj 3 dni
– ob selitvi v istem kraju 2 dni
– pri vpoklicu k vojaškim vajam, ki trajajo
7 ali več dni 1 dan
– ob elementarnih nesrečah, ki prizadenejo
delavca do 5 dni
– če sodeluje na kulturnih oziroma športnih
prireditvah kot izvajalec 2 dni
– za medicinsko programiran oddih, in sicer do 7 dni
– za spremljanje otroka, starega do 10 let
na klimatsko zdravljenje in s klimatskega
okrevanja 2 dni
V primeru iz predhodnega odstavka delavcu odsotnosti praviloma ni mogoče zavrniti, ne glede na zahteve delovnega procesa.
Delavcu se mora omogočiti odsotnost zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanje funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnostih. Delavcu v teh primerih pripada nadomestilo plače.
Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače v naslednjih primerih:
– strokovnega izpopolnjevanja, ki ni v interesu podjetja,
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege in varstva družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške,
– v drugih primerih osebnih okoliščin, ko se po določilih te pogodbe delavcu ne more odobriti plačana odsotnost z dela.
Poslovodni organ oziroma delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
24. člen
Merila za nočno delo
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi o varstvu pri delu, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno koriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od poslovodnega organa oziroma delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
25. člen
Razporejanje delavca-invalida in delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo
Organizacija oziroma delodajalec mora razporediti delavca-invalida oziroma delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo na ustrezno delovno mesto v petnajstih dneh po pravnomočnosti sklepa pristojne komisije, ki ugotovi spremenjene delovne zmožnosti delavca.
Dokler organizacija oziroma delodajalec ne zagotovi delavcu iz prvega odstavka drugega ustreznega dela, mu mora izplačevati nadomestilo za čas čakanja na drugo ustrezno delo v višini 80 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
26. člen
Oblike motivacije delavcev
O pravicah delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči poslovodni organ oziroma delodajalec.
27. člen
Disciplinski postopek
Disciplinsko komisijo imenuje organ upravljanja oziroma delodajalec.
Postopek, v katerem delodajalec odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinskim organom v organizaciji.
28. člen
Organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji
O pravicah delavcev odloča na drugi stopnji organ upravljanja ali organ, določen s statutom oziroma sklepom organa upravljanja.
V organizacijah oziroma delodajalcih z manj kot 50 delavci sprejmejo odločitve iz prvega odstavka tega člena vsi delavci oziroma organ, določen s statutom oziroma drugim splošnim aktom.
Vsi sklepi, s katerimi se odloča o pravicah, obveznostih ali odgovornostih delavca, morajo biti delavcu vročeni v pisni obliki z obrazložitvijo in poukom o pravici ugovora (pravni pouk). Sklepi brez pravnega pouka ali z napačnim pravnim poukom, delavcu ne morejo biti v škodo.
29. člen
Odškodnina
O odškodninski odgovornosti delavca odloča organ, ki na prvi stopnji odloča o disciplinski odgovornosti delavca za hujšo kršitev delovne obveznosti.
Kadar delavec pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti povzroči škodo, višine škode pa ni mogoče natančno ugotoviti ali bi ugotavljanje povzročilo nesorazmerne stroške, se odškodnina lahko odmeri v pavšalnem znesku, če so primeri škodnih dogodkov in višina pavšalne odškodnine določeni s kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom.
Če je bilo dejanje storjeno iz hude malomarnosti, se lahko višina odškodnine zmanjša oziroma delavca oprosti plačila odškodnine, če je oprostitev primerna glede na gmotno stanje delavca in njegov odnos do dela.
V primeru nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je organizacija oziroma delodajalec delavcu dolžan izplačati najmanj 6 povprečnih mesečnih plač delavca v zadnjih treh mesecih dela.
30. člen
Dolžina odpovednega roka
Odpovedni rok znaša v primeru, da delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
1. za delavce I., II. in III. skupine en mesec
2. za delavce IV. in V. skupine dva meseca
3. za delavce VI., VII., VIII. in IX. skupine tri mesece.
V času odpovednega roka ima delavec pravico do odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve s pravico do nadomestila plače v trajanju 12 ur na mesec.
Odsotnost iz predhodnega odstavka lahko delavec izrabi po urah v dogovoru s poslovodnim organom oziroma delavcem s posebnimi pooblastili in odgovornostmi oziroma delodajalcem.
Odpovedni rok se v sporazumu med delavcem in organizacijo oziroma delodajalcem lahko tudi skrajša.
31. člen
Varstvo pri delu
Zaradi zagotovitve minimalnih standardov za varno delo sta organizacija oziroma delodajalec in delavec poleg pravic in obveznosti, ki so opredeljene v veljavni zakonodaji, dolžna spoštovati določila te kolektivne pogodbe o varstvu pri delu.
Organizacija oziroma delodajalci imajo predvsem naslednje obveznosti s področja varstva pri delu:
– prilagoditi morajo delo posameznemu delavcu, posebno z ustreznim oblikovanjem delovnega mesta, z izbiro sredstev za delo, z izbiro delovnih in tehnoloških postopkov ter z odpravljanjem monotonosti dela, vsiljenega ritma in zmanjšanjem škodljivih vplivov na zdravje delavca,
– prilagajati morajo delo tehničnemu napredku in spoznavanjem stroke doma in v svetu,
– zamenjati morajo nevarne z nenevarnimi ali manj nevarnimi oziroma manj škodljivimi delovnimi (tehnološkimi) postopki, sredstvi za delo, materiali in energetskimi viri,
– razvijati morajo usklajeno politiko varstva pri delu, vključno s tehnologijo, organizacijo dela, socialnimi odnosi in vplivi delovnega okolja,
– posvetovati se morajo z delavci oziroma njihovimi zastopniki o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij.
Vsi ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem zdravja delavcev pri delu, so strošek organizacije oziroma delodajalca.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
32. člen
Izobraževanje
Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu do:
– tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,
– deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,
– petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,
– deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,
– petintrideset delovnih dni za doktorat.
Obseg delovnega časa, namenjen za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo.
Delavcu, ki se izobražuje v interesu organizacije oziroma delodajalca in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, pripada povračilo stroškov, povezanih z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacija, šolnina,
– stroški prehrane,
– stroški bivanja, razen, če organizacija oziroma delodajalec sama krije stroške, povezane z izobraževanjem.
Določila tretjega, četrtega in šestega odstavka veljajo za delavce, ki so napoteni na izobraževanje in za delavce, ki se izobražujejo v interesu organizacije oziroma delodajalca.
Organizacija oziroma delodajalec mora delavce, ki jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo takoj po končanem izobraževanju, delavce, ki so se izobraževali v interesu organizacije oziroma delodajalca, pa v času, določenem s pogodbo.
Če organizacija oziroma delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe. Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu oziroma organizaciji povrniti vse stroške izobraževanja.
33. člen
Učenci in študenti na praksi
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja učencem in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom in ustrezna zaščitna sredstva,
– prehrano med delom,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu.
34. člen
Obveščanje delavcev
Poslovodni organ oziroma delodajalec je dolžan obveščati delavce o:
– letnih in večletnih planih organizacije oziroma delodajalca,
– pomembnejših poslovnih in razvojnih odločitvah, ki vplivajo na ekonomski in socialni položaj delavcev,
– doseženih letnih in medletnih poslovnih rezultatih,
– osnutkih oziroma predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač, pa tudi druga vprašanja, pomembna za delavce.
O vprašanjih iz prve, druge in četrte alinee se delavci obvestijo pred sprejemom odločitve, o poslovanju pa po preteku vsakega obračunskega obdobja.
Obveščanje o vprašanjih iz prvega odstavka je v organizacijah oziroma pri delodajalcih, ki zaposlujejo več kot 200 delavcev pisno, v manjših organizacijah pa ustno ali pisno.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
Za delavca, ki je zadolžen za obveščanje, se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 4. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja.
35. člen
Položaj delegata v delavskem svetu mešanega podjetja
Delegat v delavskem svetu mešanega podjetja ima glede odločanja ter pogojev za opravljanje dela v delavskem svetu enake pravice in položaj kot delegat v delavskem svetu družbenega podjetja.
Določba prejšnjega odstavka velja tudi za predstavnika delavcev v organu upravljanja in člane organa, ki predstavlja delavce.
II. POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
36. člen
S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikatov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami delujejo v organizaciji oziroma pri delodajalcu, dajejo pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom.
Delovanja sindikata podjetja ni mogoče omejiti z odločitvami organov organizacije oziroma delodajalca.
37. člen
Direktor, pooblaščeni delavci in strokovne službe so dolžni zagotoviti sindikatom podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in iz delovnega razmerja.
Direktor in strokovne službe so dolžne v skladu z zakonom zagotoviti sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o obveznostih in odgovornosti delavcev iz delovnega razmerja. Sindikatom se vročajo vabila z gradivi za seje vseh organov organizacije oziroma delodajalca, ki obravnavajo vprašanja iz prvega odstavka in se jim omogoča sodelovanje na teh sejah.
V primeru, da je sindikat o vprašanjih iz prvega odstavka tega člena posredoval organom organizacije oziroma delodajalcu svoje mnenje in predloge so se le-ti pred odločitvijo dolžni do njih opredeliti.
38. člen
Za delo sindikatov mora biti zagotovljena sindikalnim zaupnikom najmanj:
– sindikalnim zaupnikom (enemu ali več), ki opravljajo to funkcijo neprofesionalno, skupaj najmanj 2 plačani uri letno za vsakega člana v podjetju, vendar ne manj kot 50 ur letno, za opravljanje njihovih funkcij in za sodelovanje v delu organov sindikata izven podjetja; v tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in sindikatov dejavnosti na ravni države. Ne glede na število sindikalnih zaupnikov skupno število plačanih ur za njihovo sindikalno delo (vseh zaupnikov skupaj) ne sme biti manjše, kot je število delavcev in ne manjše kot 50 ur letno.
– 5 plačanih delovnih dni letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee.
Število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu in okvirni režim izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se lahko dogovori z delodajalcem ali določi s kolektivno pogodbo podjetja oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikati in organizacijo oziroma delodajalcem, upoštevaje potrebe in interese članov sindikata, organiziranost delovnega procesa, delo v izmenah, dislociranost in podobno.
S pogodbo iz prejšnjega odstavka se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov, vendar le v izjemnih primerih in največ dvakrat letno med delovnim časom.
39. člen
Sindikalni zaupnik uživa delovno-pravno imuniteto v skladu z zakonom.
Delovna pravna imuniteta sindikalnega zaupnika traja še dve leti po prenehanju funkcije sindikalnega zaupnika.
Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov-sindikalnih central (predsedniki sindikatov dejavnosti, člani organov sindikalne centrale), ki so zaposleni v organizaciji oziroma pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
40. člen
Organizacija oziroma delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem v organizaciji oziroma pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov v organizacijo na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in razpečevanja sindikalnega tiska;
– strokovno pomoč in druge pogoje (prostori, tehnično in administrativno delo ipd.) za delo sindikatov, njihovih organov in sindikalnih zaupnikov;
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanje članarine sindikatom za člane sindikata.
Podrobnosti uredita organizacija oziroma delodajalec in sindikat s pogodbo iz 38. člena.
III. PLAČE, DODATKI, NADOMESTILA PLAČE IN DRUGI OSEBNI PREJEMKI
1. Splošne določbe o plačah in drugih osebnih prejemkih
41. člen
Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine kolektivnih pogodb za delavce v podjetjih grafične dejavnosti.
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne prejemke, so v bruto zneskih, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske.
Pri uveljavljanju materialnih pravic na podlagi delovne dobe se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, bodisi v delovnem razmerju doma ali v tujini, bodisi pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico, razen dokupljene, benificirane in posebne zavarovalne dobe.
Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. V primeru enkratnega izplačila mora biti plača izplačana najkasneje do 15. dne v mesecu.
Plače po tej kolektivni pogodbi se izplačujejo v denarni obliki.
Delavcem, ki so zaposleni s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj 4 ure, v primerih, ki jih določata zakon in kolektivna pogodba, pripada plača, stroški prevoza na delo in regres za prehrano v enakem znesku kot delavcem, ki so zaposleni s polnim delovnim časom. Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom.
Delodajalec je dolžan pisno seznaniti sindikat v organizaciji oziroma pri delodajalcu z metodo za vrednotenje delovnih mest. Poslovodstvo oziroma delodajalec je dolžan obravnavati mnenje sindikata v organizaciji oziroma pri delodajalcu glede metode za vrednotenje delovnih mest in se do tega mnenja pisno opredeliti.
2. Plače
42. člen
V pogodbi o zaposlitvi organizacija oziroma delodajalec in delavec določita znesek osnovne plače v SIT.
Tarifna priloga določa predvsem zneske izhodiščnih plač, možnost znižanja osnovnih plač, eskalacijsko lestvico in zneske osebnih prejemkov: regresa za letni dopust, povračilo stroškov prehrane in stroškov v primeru službenega potovanja.
43. člen
Plača delavca je odvisna od:
1. Osnovne plače,
2. Dodatkov za pogoje, v katerih se delo opravlja in sicer:
a) izpostavljenost negativnim vplivom okolja,
b) obvezno nošenje zaščitnih sredstev,
c) posebne nevarnosti pri delu.
3. Dodatkov za posebne pogoje dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa,
4. Delovne uspešnosti pri opravljanju dela.
5. Dobička podjetja (plača iz dobička).
6. Drugih elementov, določenih v tej kolektivni pogodbi oziroma v splošnih aktih podjetja (dodatek za delovno dobo idr.).
V primeru, da delavec ne dela, mu pripada nadomestilo plače po določilih te kolektivne pogodbe in drugih predpisih.
Osnovna plača je javna. Javna so tudi merila za izračun drugih delov plače. Dejanska izplačila plače za posamezne delavce se brez delavčevega pristanka ne morejo sporočiti drugim, razen če je za to izražen upravičen interes. Upravičen interes se izkaže z odločbo oziroma sklepom ustreznega organa ali vodstva sindikata podjetja.
3. Osnovna plača
44. člen
Osnovna plača je odvisna od relativnega razmerja posameznih nalog, ki se določi po metodologiji o ugotavljanju zahtevnosti dela in od vrednosti izhodiščne plače za prvi tarifni razred.
45. člen
Osnovna plača delavca za poln delovni čas, predvidene delovne rezulate (po vnaprej določenih kriterijih) in normalne delovne pogoje, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe, razen v primerih, ki so posebej določeni s to kolektivno pogodbo.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavina zahtevnosti delovnega mesta.
46. člen
Razvrščanje delovnih mest v posamezne tarifne razrede po tej pogodbi opravi poslovodni organ ali ustrezna strokovna služba.
V primeru pritožbe delavca lahko sindikat zahteva dodatno strokovno presojo ali sproži arbitražni postopek.
47. člen
Zahtevnost posameznih del po tarifnih skupinah se lahko ugotavlja s sumarnimi analitičnimi ali kombiniranimi metodami za ugotavljanje zahtevnosti.
Zahtevnost posameznega dela se lahko izrazi z relativnim razmerjem, številom točk oziroma količnikom, izhodiščna plača po tarifnih skupinah pa je določena s tarifno prilogo.
Izhodiščna plača po teh tarifnih skupinah v kolektivnih pogodbah podjetij ne sme biti nižja od izhodiščne plače določene v tarifni prilogi, razen če s to pogodbo ni določeno drugače.
48. člen
Osnovne plače so lahko nižje od zneskov izhodiščnih plač, ki so določeni v tarifni prilogi. V tarifni prilogi se podrobneje uredijo merila tega znižanja.
4. Dodatki za pogoje, v katerih se delo opravlja
49. člen
Delavcem pripadajo dodatki za:
1. izpostavljenost negativnim vplivom okolja, kot so npr.: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoka temperatura, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba ali pri delu v temnih prostorih ali z obremenilno barvno svetlobo;
2. za nošenje zaščitnih sredstev: zaščitne čelade, plinske maske, maske proti prahu oziroma naprave z dovajanjem čistega zraka, slušalke proti hrupu in
3. za posebne nevarnosti pri delu: požar, voda, eksplozija.
Višina dodatka se določi glede na stopnjo delavčeve obremenitve in ne more biti manj od 3 % izhodiščne plače delavca za prvi tarifni razred za posamezno vrsto vpliva.
Dodatki za pogoje dela se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani v (analitičnem) vrednotenju delovnega mesta in se posebej izkazujejo v osnovni plači.
5. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izvirajo iz razporeditve delovnega časa
50. člen
Za posebne obremenitve pri delu in delo v delovnem času, ki je delavcem manj ugoden, pripadajo delavcu dodatki najmanj v naslednjih odstotkih od osnovne plače za polni delovni čas:
– delo v popoldanski in nočni izmeni (kadar
se delovni proces izvaja v drugi in tretji izmeni
oziroma v turnusu popoldne in ponoči) 10 %
– za čas pripravljenosti na domu 10 %
– za delo v deljenem delovnem času:
a) za prekinitev dela 1 uro in več 15 %
b) za prekinitev dela 2 uri in več 20 %
– za dežurstvo 20 %
– za nočno delo 50 %
– za delo preko delovnega časa 30 %
– za delo v nedeljo 50 %
– za delo na dela proste dneve po republiškem
zakonu 100 %
Dodatki se obračunavajo in izplačujejo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
Dodatki se med seboj ne izključujejo razen dodatkov za delo na dela proste dneve po zakonu in dodatka za delo v nedeljo.
Če podjetje uvede t. i. “evropski delovni čas”, delavcem ne pripada dodatek za delo v deljenem delovnem času.
51. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5 % od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
V splošnih aktih podjetja se lahko opredeli tudi dodatek za stalnost.
6. Nadomestila plače
52. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 23. člena te pogodbe,
– na dela prost dan po zakonu,
– odsotnosti z dela zaradi napotitve na izobraževanje oziroma izobraževanja v interesu organizacije oziroma delodajalca,
– prekvalifikacije oziroma dokvalifikacije v interesu organizacije oziroma delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom podjetja.
V vseh navedenih primerih, razen v primeru prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini 100 % osnove. V primeru iz prve alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80 % osnove.
Osnova za izračun nadomestila je plača delavca v preteklem mesecu za poln delovni čas. V osnovo za izračun nadomestila se ne vštevajo plače iz nadur in iz dobička.
Ob valorizaciji izhodiščne plače se valorizira tudi osnova za nadomestila.
V času zastojev v proizvodnji oziroma delovnem procesu, ki ne traja dlje kot 1 delovni dan, pripada delavcem nadomestilo plače v višini 100 % osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo in to le v primeru, če delavca ta čas ni možno prerazporediti na drugo delo ali mu prerazporediti delovni čas.
7. Nadomestilo plače za čas stavke
53. člen
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70 % plače za največ 5 delovnih dni pod naslednjimi pogoji:
– da sindikat pred odločitvijo o stavki in pred samo stavko poizkuša sporazumno rešiti nastali spor oziroma doseči izvajanje pogodbe,
– če je pomirjenje o spornih vprašanjih neuspešno ali se ne upošteva odločitev arbitražnega sveta;
– da sindikat predhodno napove stavko v skladu z zakonom.
Nadomestilo se izplača v breme organizacije oziroma delodajalca.
Sindikat se obvezuje, da v času veljavnosti te pogodbe, kolikor se le-ta uresničuje, iz tega naslova ne bo organiziral stavke.
8. Nadomestilo plače v primeru prenehanja potreb po delu delavcev
54. člen
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavec, ki je začasno in sporazumno razporejen na delovno mesto v drugo organizacijo oziroma k drugemu delodajalcu za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred prerazporeditvijo.
Delavcem za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 70 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
Delavcu, kateremu ni mogoče trajno zagotoviti dela v podjetju v času 6-mesečnega odpovednega roka pripada nadomestilo plače v višini 90 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo.
9. Del plače za delovno uspešnost
55. člen
Osnove za določanje delovne uspešnosti so količina, kvaliteta in gospodarnost pri delu, merila pa količinski in kakovostni kazalci.
Za dela, kjer se uspešnost dela ne more meriti, se le-ta lahko ocenjuje.
Delovna uspešnost se lahko ugotavlja oziroma ocenjuje individualno ali skupinsko, po vnaprej dogovorjenih kriterijih.
Delovno uspešnost ugotavlja oziroma ocenjuje delavec, ki organizira in vodi delovni proces.
Ocene uspešnosti se lahko spreminjajo večkrat ali samo enkrat letno.
56. člen
Delovna uspešnost delavcev se lahko ugotavlja samo na način in po postopku, ki ga sprejme pristojni organ upravljanja v podjetju.
V primeru kršitve predvidenih norm in meril sindikalni poverjenik sproži ustrezen strokoven postopek preveritve. Če se v arbitraži ugotovi, da so bila merila oziroma norme kršene, se mora razlika v plači poračunati.
10. Del plače iz dobička
57. člen
Delavcem se udeležba na dobičku izplača v obliki 13. plače v višini 100 % osnovne plače povečane za dodatek na delovno dobo. Del plače iz dobička se lahko izplača tudi v obliki delnic ali drugih vrednostnih papirjev. Delavcem se izplača 13. plača v primeru, če podjetje doseže predvidene poslovne rezultate oziroma izkaže dobiček skladno z vnaprej dogovorjenimi merili. Merila iz prejšnjega stavka sprejme organ upravljanja. Delavcem, ki niso bili zaposleni v podjetju celo leto, pripada sorazmerni del 13. plače, če je bil dobiček ustvarjen in argumentirano izkazan v obdobju delavčeve zaposlitve.
11. Obračun plače
58. člen
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske davkov in prispevkov,
– neto plačo,
– druge osebne prejemke,
– odtegljaje od plače.
Delodajalec mora v navzočnosti delavca opraviti pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazložiti vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.
12. Druga določila o plačah in osebnih prejemkih
59. člen
Delavec, za katerega se na osnovi zdravniškega spričevala lečečega zdravnika ugotovi zmanjšana delovna zmožnost (starost, zmanjšana delovna intenzivnost, zahteve tehnološkega procesa) pet let pred upokojitvijo, je upravičen do razlike med plačo, ki jo prejema za delo, ter plačo, ki jo je prejemal pred ugotovljeno zmanjšano delovno zmožnostjo.
60. člen
Delavcu pripravniku pripada plača in drugi osebni prejemki v višini 70 % osnovne plače za dela, za katera se uvaja, ter povračilo stroškov prevoza na delo in z dela po tej pogodbi.
Pripravniku pripada tudi plača za uspešnost, dodatki in nadomestila plače.
61. člen
Za obvezno proizvodno delo in prakso pripada učencem in študentom za polni delovni čas in predviden delovni rezultat plačilo najmanj v višini 15 % povprečne plače, izplačane v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekli mesec.
Dijaki in študenti na praksi so upravičeni do vseh dodatkov za opravljeno delo. Ti dodatki in plačilo po predhodnem odstavku se ne izključujejo.
Učenci in študenti imajo pravico do plačila tudi če prejemajo štipendijo.
62. člen
Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v višini VI. tarifnega razreda in najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
Plača sindikalnega zaupnika se mora redno mesečno valorizirati z rastjo plače v podjetju.
Sindikalni zaupnik ima pravico tudi do udeležbe pri dobičku v skladu s to pogodbo. Sindikalni zaupnik je upravičen do dodatkov, nadomestil in povračil stroškov v skladu s to kolektivno pogodbo.
13. Drugi osebni prejemki
63. člen
a) Regres za letni dopust
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca meseca junija. Višina regresa je določena v tarifni prilogi.
Pravica delavca do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta.
64. člen
b) Jubilejne nagrade
Delavcem pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe 60 % osnove
– za 20 let delovne dobe 80 % osnove
– za 30 let delovne dobe 100 % osnove.
Osnova iz predhodnega odstavka je zadnje uradno objavljena povprečna plača izplačana v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Jubilejna nagrada se izplača v roku enega meseca po dopolnitvi delovne dobe iz prvega odstavka tega člena.
65. člen
c) Odpravnina ob upokojitvi
Ob upokojitvi pripada delavcu odpravnina v višini najmanj treh povprečnih plač, izplačanih v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece oziroma v višini najmanj treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati ob izplačilu zadnje plače.
Delavec ni upravičen do odpravnine, če mu je podjetje dokupilo delovno dobo oziroma je upravičen do razlike, če je znesek za dokup delovne dobe nižji od zneska odpravnine.
66. člen
č) Solidarnostne pomoči
Delavec oziroma njegova družina ima pravico do solidarnostne pomoči v višini povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece, in sicer v naslednjih primerih:
– smrt delavca – tri povprečne plače
– smrt ožjega družinskega člana (zakonec, otroci) – ena povprečna plača
– ob nastanku težje invalidnosti delavca (nad 60 %) – pet povprečnih plač
– daljša bolezen (nad tri mesece) – ena povprečna plača enkrat letno
– elementarne nesreče ali požari, ki prizadenejo delavca – dve povprečni plači.
V splošnem aktu podjetja se lahko določijo še drugi primeri, za katere delavcu pripada solidarnostna pomoč oziroma še drugi primeri osebnih prejemkov.
14. Povračila stroškov v zvezi z delom
67. člen
a) Prehrana med delom
Delavcem se zagotovi povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do povračila stroškov prehrane med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, pripravniki, učenci in študentje na praksi. Znesek povračila stroškov prehrane med delom je naveden v tarifni prilogi.
Povračilo stroškov za prehrano med delom za tekoči mesec se delavcem povrne najkasneje do izplačila plače.
68. člen
b) Službena potovanja
Delavcem se za službena potovanja povrnejo stroški v višini kot jo določa uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek, oziroma v višini zneskov povračil, nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v republiških državnih organih.
V primeru službenega potovanja v tujino se delavcem povrnejo stroški v višini kot jo določa uredba o povračilu stroškov za službena potovanja.
Do povračila stroškov za službena potovanja so upravičeni vsi delavci pod enakimi pogoji.
69. člen
c) Terenski dodatek
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu zunaj sedeža podjetja oziroma zunaj kraja stalnega ali začasnega prebivališča in, če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče.
Če sta prehrana in prenočišče organizirana brezplačno, se stroški, ki jih ima podjetje s prehrano in prenočiščem delavcev na terenu, izkazujejo kot stroški prehrane na delu in kot stroški terenskega dodatka, delavci pa do terenskega dodatka niso upravičeni.
Če mora delavec plačevati le enega od navedenih stroškov, mu terenski dodatek pripada le v višini tega stroška.
Terenski dodatek se obračuna v višini do 75 % cele dnevnice, ki se izplačuje v podjetju v tem obdobju.
70. člen
Delavcem pripada nadomestilo stroškov za uporabo lastnega avtomobila za službene potrebe (kilometrina) v višini kot jo določa uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove ugotavljajo kot odhodek.
71. člen
č) Prevoz na delo in z dela
Delavcem se nadomestijo stroški za prevoz na delo in z dela v višini 80 % stroškov javnega prevoza.
72. člen
d) Nadomestilo za ločeno življenje
Nadomestilo za ločeno življenje znaša mesečno največ 70 % povprečne neto plače v gospodarstvu Republike Slovenije za pretekle tri mesece.
Nadomestilo za ločeno življenje se izplačuje delavcu, ki je začasno razporejen na delo zunaj kraja stalnega bivališča, njegove ožje družine oziroma podjetja.
Delavec ni upravičen do tega nadomestila, če odkloni primerno družinsko stanovanje ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
15. Inovacije
73. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 10 % letne čiste gospodarske koristi inovacije.
Nadomestilo za konkretno inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in podjetjem oziroma delodajalcem.
IV. PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK IN NAČIN REŠEVANJA SPOROV
74. člen
Pozitivna izvedbena dolžnost
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
75. člen
Negativna izvedbena dolžnost
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
76. člen
Sklenitev, sprememba in dopolnitev kolektivne pogodbe
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na pobudo katerekoli od strank vsaj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev kolektivne pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, stranka-predlagateljica začne postopek pred komisijo za pomirjevanje.
Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove kolektivne pogodbe.
77. člen
Reševanje kolektivnih sporov
Za reševanje sporov med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, se ustanovi komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Velja, da gre za spor med strankama, če se ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi kolektivne pogodbe oziroma o drugih ukrepih za reševanje spornih primerov.
78. člen
Sestava komisije za pomirjevanje
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta vsaka po dva člana komisije za pomirjevanje.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst uglednih znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
79. člen
Začetek postopka
Postopek pomirjevanja se začne na zahtevo katerekoli stranke.
80. člen
Učinki pomirjevanja
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma, če člani ne imenujejo predsednika komisije.
Vsak sporazum, ki je dosežen, mora biti v pisni obliki.
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Sporazum strank v postopku pomirjevanja ali odločitev arbitražne komisije dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča določbe kolektivne pogodbe, ki so z njo v nasprotju.
81. člen
Organ za razlago kolektivne pogodbe
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta tričlanski organ za razlago kolektivne pogodbe, v katerega imenuje vsaka po enega člana, tretjega člana pa imenujeta sporazumno.
82. člen
Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank
Če ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to kolektivno pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi.
Odstop je potrebno drugi stranki predhodno pisno napovedati v roku, ki pa ne sme biti krajši kot tri mesece.
Pred iztekom roka iz predhodnega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
Po odpovedi pogodbe lahko vsaka stranka zahteva sklenitev nove kolektivne pogodbe.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
83. člen
Določbe te kolektivne pogodbe se lahko uporabljajo neposredno.
84. člen
Ta pogodba je bila podpisana v Ljubljani dne 30. decembra 1994.
Združenje delodajalcev Slovenije
Sekcija za grafično, časopisno,
informativno, založniško
in knjigotrško dejavnost
Predsednik
Adi Rogelj l. r.
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje za tisk
Predsednik
Edvard Jurjevec l. r.
Konfederacija sindikatov
Slovenije PERGAM
Predsednik
Dušan Rebolj l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 17. 3. 1995 pod zap. št. 56 in št. spisa 121-03-007/95-04.
TARIFNA PRILOGA
H KOLEKTIVNI POGODBI ZA GRAFIÄŚNO DEJAVNOST ZA LETO 1994
1
Izhodiščne plače za grafično dejavnost za mesec oktober 1994 so po posameznih
tarifnih razredih naslednje:
-----------------------------------------------------
Tarifni Tipična Relativno Izhodiščna
razred dela razmerje bruto plaÄŤa
-----------------------------------------------------
I. enostavna dela 1,00 39.753
II. manj zahtevna 1,10 43.729
III. srednje zahtevna 1,23 48.896
IV. zahtevnejša dela 1,39 55.257
V. zahtevna dela 1,60 63.605
VI. bolj zahtevna dela 1,85 73.545
VII. zelo zahtevna dela 2,10 83.482
VIII. visoko zahtevna dela 2,90 115.285
IX. najbolj zahtevna dela 3,50 139.136
-----------------------------------------------------
2
Izhodiščne plače se povečajo vsake tri mesece za naslednje trimesečje glede na
rast drobnoprodajnih cen po naslednji eskalacijski lestvici:
----------------------------------------------------------------
Rast cen Faktor rasti izhodiščnih plač
----------------------------------------------------------------
do 3 % 0
nad 3 % do 5 % 0,7 - za vsak odstotek razlike nad 3 %
nad 5 % do 8 % 0,8 - za vsak odstotek razlike nad 5 %
nad 8 % 0,9 - za vsak odstotek razlike nad 8 %
----------------------------------------------------------------
Prva uskladitev se je izvedla na osnovi kumulativne rasti cen na drobno v
obdobju april-junij 1994, druga uskladitev pa se izvede na osnovi kumulativne
rasti cen na drobno v obdobju april-september 1994.
Možno povečanje izhodiščnih plač za posamezno trimesečje izračunamo tako, da
kumulativno rast cen od aprila do konca posameznega obdobja pomnoĹľimo z
ustreznimi faktorji iz zgornje lestvice, tako se npr. v primeru rasti cen v
obdobju april-september 1994 nad 8 % plaÄŤe za prve 3 % ne poveÄŤajo, za naslednja
2 % se poveÄŤajo za vsak odstotek za 0,7, za naslednje 3 % se poveÄŤajo za vsak
odstotek za 0,8, za razliko nad 8 % pa se za vsak odstotek te razlike poveÄŤajo
za 0,9.
Od ugotovljenega možnega povečanja se odšteje odstotek že predhodno izkoriščene
rasti plaÄŤ.
3
Zneski izhodiščnih plač pri organizacijah oziroma delodajalcih se lahko znižajo
do 10 %, ÄŤe bi izplaÄŤilo plaÄŤ, doloÄŤenih s to pogodbo, ogrozilo poslovanje
organizacije oziroma delodajalca. Kriteriji, na podlagi katerih se izhodiščna
plaÄŤa lahko zniĹľa so naslednji:
1. ÄŤe je podjetje ugotovilo izgubo v preteklem poslovnem letu,
2. ÄŤe je akumulacija na delavca po bilanci uspeha za veÄŤ kot 50 % niĹľja od
povpreÄŤne akumulacije na delavca v dejavnosti v Sloveniji,
3. ÄŤe je podjetje imelo v treh zaporednih mesecih najmanj 10 zaporednih dni
blokiran Ĺľiro raÄŤun,
4. če znašajo tuji viri več kot 50 % vseh virov poslovnih sredstev.
OdloÄŤitev na podlagi kriterijev iz prvega odstavka te toÄŤke sprejme poslovodni
organ ob soglasju organov upravljanja.
Pristojni organ lahko odloÄŤi o zniĹľanju, ÄŤe si pridobi mnenje sindikata pri
organizaciji oziroma delodajalcu. Sindikat je dolĹľan podati svoje mnenje v roku
10 dni. Če pristojni organ ne upošteva mnenja sindikata, lahko sindikat sproži
postopek pred arbitraĹľo v skladu z doloÄŤili kolektivne pogodbe, ki velja za to
organizacijo oziroma delodajalca. ZniĹľanje lahko traja najveÄŤ 6 mesecev, po tem
obdobju pa se lahko podaljša za enako obdobje po ponovni pridobitvi mnenja
sindikatov.
4
Pogodbeni stranki soglašata, da se v podjetjih, ki izkazujejo izgubo, izhodiščna
plaÄŤa lahko zniĹľa za veÄŤ kot 10 %, vendar ne pod nivo, ki ga doloÄŤa 1. toÄŤka
tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za leto 1994.
Odločitev o znižanju izhodiščne plače se lahko sprejme le ob soglasju sindikata.
O sprejetju takšne odločitve organ upravljanja podjetja istočasno obvesti
vodstvo KSS PERGAM in GZS- ZdruĹľenje za tisk.
5
Delavcem pripada regres za letni dopust najmanj v višini 100 % povprečne plače
izplaÄŤane v gospodarstvu Republike Slovenije za mesec maj tekoÄŤega leta in se
lahko izplaÄŤa v dveh ali veÄŤ delih.
Regres za dopust se lahko izplaÄŤa tudi v veÄŤ delih, vendar se od nove osnove
lahko raÄŤuna le neizplaÄŤani del.
6
Povračilo stroškov prehrane med delom znaša 7.900 SIT in se povečuje skladno z
eskalacijsko lestvico iz 2. toÄŤke.
7
Pogodbeni stranki soglašata, da se najkasneje en mesec pred iztekom veljavnosti
te tarifne priloge sestaneta in zaÄŤneta pogajanja o urejevanju podroÄŤja plaÄŤ po
izteku veljavnosti te tarifne priloge.
8
Tarifna priloga za grafiÄŤno dejavnost se uporablja od 30. 9. 1994.
Ljubljana, dne 30. decembra 1994.
KATALOG DEL IN NALOG
TipiÄŤna dela za grafiÄŤno dejavnost in ostala dela po tarifnih razredih
Opis del in pogojev posameznih plaÄŤilnih razredov v grafiÄŤni dejavnosti
I. Tarifni razred
- najenostavnejša dela, ki se opravljajo s preprostimi delovnimi sredstvi, ali
delovnimi postopki, za katere ni potrebno predhodno znanje, ne zahtevajo posebne
strokovne usposobljenosti, delo z najniĹľjo stopnjo odgovornosti.
II. Tarifni razred
- enostavna dela, ki se opravljajo s preprostimi delovnimi sredstvi in postopki,
ki zahtevajo krajše priučevanje za delo in ne zahtevajo posebne strokovne
usposobljenosti, delo z niĹľjo stopnjo odgovornosti,
- osnovna šola + dodatno usposabljanje do enega leta
III. Tarifni razred
- manj zahtevna dela, ki zahtevajo znanje pridobljeno s strokovnim
usposabljanjem na ustreznem tečaju, ali šolanje do dveh let, delo z nižjo
stopnjo odgovornosti.
IV. Tarifni razred
- srednje zahtevna dela, ki se opravljajo na zahtevnejših delovnih sredstvih z
vnaprej predvidenimi postopki, za katera je potrebno daljše priučevanje ali
strokovno usposabljanje v triletnih poklicnih šolah in dodatno usposabljanje v
skladu s predpisi podjetja, delo s srednjo stopnjo odgovornosti.
V. Tarifni razred
- zahtevana dela z raznovrstnimi delovnimi sredstvi in postopki, ki niso v
celoti predvideni, za katera je potrebno strokovno izobraževanje v štiriletnem
izobraĹľevalnem programu in samostojnost pri delu, delo s srednjo stopnjo
odgovornosti.
VI. Tarifni razred
- zahtevna dela z raznovsrstnimi zahtevnimi delovnimi sredstvi in postopki, ki
so le delno predvideni, za katera je potrebno strokovno izobraĹľevanje na I.
stopnji fakultetnega študija ali z višješolskim študijem, daljše usposabljanje
in pridobitev potrebnih funkcionalnih znanj, delo z veÄŤjo stopnjo odgovornosti.
VII. Tarifni razred
- zelo zahtevna dela z raznovrstnimi zahtevnimi delovnimi sredstvi in postopki,
ki so le delno predvideni, za katera je potrebno strokovno izobraĹľevanje
pridobljeno na II. stopnji fakultetnega študija ali na višji šoli +
specializacija, pridobitev potrebnih funkcionalnih znanj z dodatnim
izobraĹľevanjem ali usposabljanjem, samostojnost pri delu in veÄŤja stopnja
odgovornosti.
VIII. Tarifni razred
- zahtevna dela vodenje skupin ali izmen in kreativna strokovna dela, za katera
je potrebno strokovno izobraĹľevanje pridobljeno na II. stopnji fakultetnega
študija ali na visoki šoli z ustrezno specializacijo, pridobivanje potrebnih
funkcionalnih znanj s stalnim izobraĹľevanjem ali usposabljanjem, delo je
samostojno s poveÄŤanim umskim naporom ter veÄŤjo stopnjo odgovornosti za lastno
delo in delo ter varnost drugih.
I. Tarifni razred
1. Dela roÄŤnega zavijanja.
2. RoÄŤna dela po navodilih.
3. Interni transport.
II. Tarifni razred
1. Dela s svinÄŤenim stavkom (razmetavanje in sortiranje polnilnega materiala,
čiščenje klišejev itd.).
2. Pomožna dela v montaži in kopirnici (priprava filma, plošč, papirja, izdelava
ozalid kopij).
3. PomoĹľna dela pri tiskarskih strojih (pranje valjev, cilindrov, kot druga
čiščenja, čiščenje tiskovnih sestavkov in sortiranje, priprava tiskovnega
materiala za vlagalne sisteme, dodajanje barvila v barvniku).
4. Kontroliranje in polnjenje s kemiÄŤnimi preparati; razvijalnih strojev, kopeli
za izpiranje itd.
5. Zaščita tiskovnih sestavkov za ponovno uporabo.
6. Razdiranje montaž in čiščenje filmov ter folij.
7. Splošna dela pri pripravi sit in tiskovnih sestavkov v bakrotisku in po
uporabi.
8. StreĹľba na tiskarskih strojih za visoki, globoki, propustni tisk, tisk z
ravnine in dodelovalnih strojev (vlaganje, odlaganje...).
9. Ročno štetje in izločanje pol (sortiranje).
III. Tarifni razred
1. Vnašanje teksta preko terminala.
2. Pripravljanje in arhiviranje tiskovnih predlog.
3. StreĹľba vlagalnega sistema in ostala pomoĹľna dela pri tiskarskih strojih -
tisk iz pole, formata A-0 in veÄŤ.
4. Upravljanje in streĹľba enostavnih, samostojnih naprav v dodelavi tiskovin.
5. StreĹľba veÄŤ dodelovalnih enot, avtomatov in agregatov po navodilih.
6. StreĹľba na dodelavnih linijah z veÄŤ kot 4 delovnimi postajami po navodilih.
7. PomoĹľna dela pri rotacijah.
IV. Tarifni razred
1. Priprava skic in predlog.
2. Stavljenje na fotostavnih napravah in upravljanje razvijalnih strojev.
3. Ročno stavljenje, enostavni prelomi, montaža klišejev, opravljanje domačih
korektur.
4. MontaĹľa in prelom fotostavka.
5. Reprofotografska, retušerska, litografska in montažerska dela črtnih,
enobarvnih in veÄŤbarvnih predlog niĹľje zahtevnostne stopnje.
6. Predpriprava tiskovin sestavkov za visoki tisk, posamiÄŤna strojna obdelava
plošč, izdelava matric.
7. Kopiranje in razvijanje fotopolimernih sestavkov z eno in veÄŤbarvnimi
autotipijami.
8. Upravljanje in streĹľba kopirnih avtomatov.
9. Obdelava bakrotiskarskega valja - tiskovnega sestavka.
10. Tiskanje na tiskarskih strojih - tisk s pole, z manj kot 4 ÄŤleni.
11. Priprava in izdelava šablon v sito tisku.
12. Tiskanje na tiskarskih strojih za sito tisk.
13. Upravljanje samostojnih dodelovalnih strojev.
14. Ročna knjigoveška dela (izdelava vzorcev).
15. Stavljenje na stavnih strojih.
V. Tarifni razred
1. ÄŚitanje domaÄŤih in avtorskih korektur.
2. Zahtevni roÄŤni prelom fotostavka.
3. MontaĹľerska dela zahtevnih veÄŤbarvnih predlog.
4. Odtisovanje eno in večbarvnih poskusnih odtisov na ofset odtisovalni preši.
5. Upravljanje gravirnih strojev in naprav.
6. Tiskanje na rotacijah za visoki in globoki tisk ter tisk z ravnine.
7. Tiskanje na strojih za tisk neskonÄŤnih obrazcev.
8. Upravljanje skupine dodelovalnih strojev.
9. Korekture na terminalu.
10. OznaÄŤevanje in kodiranje rokopisov, stavljanje brez delovne priprave
rokopisa.
11. Prelom zahtevnega sestavka na terminalu, opravljanje zadnje korekture.
12. Opravljanje retuše na prosojnih in neprosojnih predlogah, opravljene z
negativ / pozitiv postopkov ali kolor retušo.
13. Priprava in izdelava kontra mask, barvnih diapozitivov, poltonskih
izvleÄŤkov, rastriranje v reprokameri, poveÄŤevalniku ali kontaktnem aparatu, kot
izdelava barvnih izvleÄŤkov.
14. Izdelava risb po skici tonska in barvna litoretuša, mehanska sestava z
vkopiravanji.
15. Upravljanje skenerjev.
16. Operaterska dela na sistemih EMS.
17. Vodenje tiskanja ofset tiskarskih strojev s štirimi in več členi.
18. Vodenje tiskanja na rotacijah za visoki, globoki tisk in tisk z ravnine.
19. Vodenje zahtevnih dodelovalnih linij.
20. Revizorska dela.
21. Oblikovanje tehnoloških procesov enostavnih grafičnih izdelkov.
22. Strokovno vodenje skupin - inštruktaža.
VI. Tarifni razred
1. Oblikovanje tehnoloških procesov grafičnih izdelkov.
2. Vodenje skupin.
VII. Tarifni razred
1. Procesna tehnologija.
2. Samostojno oblikovanje tehnoloških procesov.
Ostala dela
I. Tarifni razred
1. Čiščenje prostora in zgradb.
2. Enostavna kurirska dela.
3. Spremljanje dvigal.
II. Tarifni razred
1. Kurirska dela z dodatnimi nalogami.
2. Skladiščna dela (raztovarjanje, razmeščanje).
3. PomoĹľna dela v menzi (kuhinji).
4. Vratarska dela.
5. Enostavna admnistrativna dela (vodenje evidenc, poenterstvo).
6. Receptorska dela.
7. Enostavna vzdrĹľevalna dela.
III. Tarifni razred
1. Ĺ oferska opravila (osebna vozila, veÄŤji kamioni).
2. Zahtevnejša administrativna dela.
3. Vzpostavljanje telefonskih zvez.
IV. Tarifni razred
1. Samostojna vzdrževalna dela (strojev, naprav, inštalacij).
2. Dela vhodne kontrole kakovosti materiala.
3. Kuharska opravila.
V. Tarifni razred
1. Knjigovodska dela.
2. Medfazna, procesna in konÄŤna kontrola kakovosti.
3. Referentska dela (nabava prodajna, tajniška).
4. Vodenje operativnih skupin.
VI. Tarifni razred
1. Zahtevna referentska dela (ZT posli...)
2. Specialna vzdrĹľevalna dela.
3. Dela prevzema in obdelave naroÄŤil.
4. Marketinške raziskave trga.
5. Oblikovanje in konstrukcija grafiÄŤnih izdelkov.
6. Oblikovanje delovnih procesov, porabe ÄŤasa in materiala.
7. Izdelava kalkulacij.
8. Vodenje operativnih odelkov.
VII. Tarifni razred
1. Samostojna dela prevzema in obdelave naroÄŤil.
2. Razvoj informacijskih sistemov.
3. Samostojna strokovna dela iz podroÄŤij kadrovanja, izobraĹľevanja, plana in
analiz, varstva pri delu, pravne zadeve.
4. Vodenje strokovnik skupin in sluĹľb.
VIII. Tarifni razred
1. Vodenje razvojnih projektov.
2. Vodenje strokovnih oddelkov.
IX. Tarifni razred
- izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela.
Gospodarska zbornica Slovenije Konfederacija PERGAM
Sekcija za tisk Sindikati: papirne, grafiÄŤne
Predsednik Odbora Sekcije in ÄŤasopisno informativne,
prof. dr. Martin Žnideršič l. r. založniške, novinarske
in drugih dejavnosti
Predsednik Slovenije
pogajalske skupine Predsednik
Andrej Lesjak l. r. Dušan Rebolj, dipl. ek. l. r.
