Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81 in 42/86) in statutarnega sklepa Občine Vrhnika, objavljen v Našem časopisu, št. 208 je Občinski svet občine Vrhnika na seji dne 9. 3. 1995 sprejel

Severozahodno od Bevk ležeče Jurčevo šotišče, ki je ostanek nekoč širše razprostranjenega visokega barja na Ljubljanskem barju in je prostorsko samostojna enota, se razglasi za naravni spomenik.

Naravni spomenik odlikuje značilno razvita življenjska združba visokega barja. Ustaljen vodni režim, ugodni mikroklimatski pogoji, značilen kemizem, tekstura in struktura tal omogočajo obstoj rastlinskih in živalskih vrst, ki so značilne za visoka barja, med njimi so nekatere redke in(ali) ogrožene vrste.

Naravni spomenik obsega naslednjo parcelo v k.o. Blatna Brezovica, stanje v zemljiški knjigi na dan 16. 11. 1994:
parc. št. 2099/321 lastniki Anton Jurca, Jože Jurca, Anka Bregar

Sestavni del odloka je izsek iz katastrskega načrta v merilu 1 : 2880 in temeljnega topografskega načrta v merilu 1 : 5000 z vrisanimi mejami zavarovanega območja.

Na zavarovanem območju je prepovedano:
– izvajati regulacijska dela ali kako drugače spreminjati vodni režim
– rezati šoto
– uničevati, izkopavati, nabirati, ruvati ali na kakršenkoli način poškodovati rastline
– kositi in sekati
– postavljati kakršnekoli trajne ali začasne objekte
– nadelovati steze, poti ali vlake
– odlagati odpadke
– onesnaževati vodo, tla in zrak s škodljivimi, strupenimi ali odpadnimi trdnimi, tekočimi ali plinastimi snovmi
– spreminjati naravno sestavo rastlinskih in živalskih združb
– gibanje izven poti
– lov divjadi, ptic, žab, metuljev in želv
– dresiranje in sprehajanje psov in konjev

Pogojno in po dogovoru s pooblaščeno strokovno organizacijo je, s ciljem ureditve naravnega spomenika za prikaz značilnosti barja dovoljeno postaviti objekte, ki omogočajo boljši prikaz, urediti ogledno pot, vnesti značilne barjanske rastlinske in živalske vrste, ter odstraniti tiste rastline, ki ovirajo zasnovo prikaza. Prav tako je po dogovoru s pooblaščeno strokovno organizacijo dovoljeno izvajati vzdrževalna, sanacijska in obnovitvena dela na obstoječih objektih in v okviru, ki ne posga v dediščino. Dovoljeno je gospodarjenje z gozdom, a samo na način prebiralne sečnje za ohranjanje pionirske stopnje gozda. Izbor drevja za posek se mora opraviti s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dovoljeni so samo tisti posegi, ki niso v nasprotju s petim členom tega odloka in so v skladu z namembnostjo tega naravnega spomenika.

Za potrditev gozdno gospodarskih načrtov je potrebno soglasje pooblaščene strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za vsak predviden poseg ali raziskavo na zavarovanem območju, morata pristojna upravna organa za kulturo in za okolje in prostor pridobiti soglasje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Pristojni občinski upravni organ s koncesijsko pogodbo odda v upravljanje naravni spomenik pravni osebi ali nevladni organizaciji, za katero ugotovi ustreznost skupaj s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Lastniki naravnega spomenika so dolžni naravni spomenik sooskrbovati v smislu tega odloka.
Lastniki naravnega spomenika so upravičeni do nadomestila ali pomoči pri ohranjanju spomenika. Oblika in velikost se določita s posebnim dogovorom v skladu z veljavno zakonodajo in ugotovljenimi posledicami.
Lastniki naravnega spomenika soodločajo pri odločitvah, ki izhajajo iz rekreacijske in turistične namembnosti spomenika in so soudeleženi pri delitvi dohodka, ki izhaja iz teh namembnosti. Velikost deleža se določi s posebnim dogovorom med pristojnim občinskim upravnim organom, upravljalcem spomenika in lastniki.

Pristojni občinski upravni organi morajo preprečiti posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti naravnega spomenika. Kolikor le-teh ne morejo preprečiti, so dolžni vzpostaviti prvotno stanje na stroške povzročitelja.

Na zavarovanem območju se glede na opredeljeno varstveno skupino in stopnjo varovanja prepletajo dejavnosti, ki izhajajo iz znanstveno raziskovalne, učne vzgoje, rekreacijske in turistične namembnosti.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpekcijska služba občine Vrhnika, za nadzor na terenu in izrekanje mandatnih kazni se pooblasti tudi nadzorna služba, ki jo v okviru koncesijskih določil ustanovi upravljalec.

Strokovne naloge v zvezi z varstvom naravnega spomenika opravlja pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki je za občino Vrhnika Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Kršitev varstvenega režima, določenega s 6. in 7. členom tega odloka se šteje za prekršek, za katerega se izrečejo naslednje denarne kazni:
– pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti se kaznujeta s kaznijo 90.000 SIT,
– posameznik in odgovorna oseba pravne osebe se kaznujeta s kaznijo.
Storilcu iz prvega odstavka tega člena lahko inšpektor poleg denarne kazni, z odločbo naloži vzpostavitev prvotnega stanja na stroške povzročitelja.

Inšpektor, nadzornik, čuvaj, vodnik in policist takoj, na kraju samem izterjajo mandatno kazen:
– v višini 2.000 SIT od tistih, ki jih zalotijo pri uresničevanju ali poškodovanju drevja, grmovja in ostalih rastlin
– v višini 1.000 SIT od tistih, ki jih zalotijo pri gibanju izven poti, treniranju in sprehajanju psov in konjev ali pri odmetavanju smeti.

V roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka zagotovi pristojni upravni organ občine Vrhnika enotno označbo spomenika, upravni organ za premoženjsko pravne zadeve pa predlaga vpis spomenika v zemljiško knjigo.

Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.