Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam zakon o merilih in postopku za dajanje poroštev Republike Slovenije, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 30. marca 1995.

Ta zakon določa merila in postopek ter natančnejše pogoje za dajanje poroštev Republike Slovenije, o katerih lahko pod pogoji in do višine, določene z zakonom za posamezno proračunsko leto, odloča Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: poroštva).
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) odloča o dajanju poroštev za obveznosti z dospelostjo do enega leta, ki so z zastavno ali drugo pravico ustrezno zavarovane. Poroštvene obveznosti Republike Slovenije iz izdanih poroštev so po višini omejene na največ 80 % tistega dela obveznosti, ki jih upnik ni mogel izterjati na noben drug zakonit način.
Poroštva se ne morejo dajati za obveznosti dolžnikov, do katerih imajo banke terjatve, ki se v skladu z zadnjo veljavno razvrstitvijo bilančnih in zunajbilančnih postavk razvrščajo v skupini D ali E.
Poroštva se tudi ne morejo dajati za obveznosti dolžnikov, s katerimi se nadomestijo že obstoječe neplačane dospele obveznosti do istih upnikov.

O dajanju poroštev vlada odloča po predlogih ministrstev in pooblaščenih organizacij iz drugega odstavka 12. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: predlagatelji). Predloge za dajanje poroštev predlagatelji oblikujejo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa.
Pooblaščene organizacije vlagajo predloge za dajanje poroštev pri ministrstvih, ki jih določi vlada.

Predlagatelji pripravijo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi zakona za posamezno proračunsko leto iz prvega odstavka 1. člena tega zakona besedilo javnega razpisa za pridobitev poroštev in ga predložijo vladi v potrditev.
Javni razpis iz prvega odstavka tega člena mora vsebovati zlasti:
– razloge za razpis,
– obvezne pogoje poslov, iz katerih izvirajo obveznosti, za katere se dajejo poroštva,
– obseg in druge pogoje poroštvene obveznosti države,
– naziv predlagatelja in naslov, na katerega se pošljejo prijave,
– rok prijave,
– seznam listin in dokazil, ki morajo biti priložene prijavi,
– določitev pooblaščene organizacije iz drugega odstavka 5. člena tega zakona,
– višino provizije, ki se zaračuna dolžniku za poroštvo in
– merila, ki bodo upoštevana pri izbiri prijav na javni razpis.
Obseg poroštvene obveznosti (delitev tveganja) se določi glede na ugodnost pogodbenih pogojev za dolžnika in dolžnikovo boniteto.
Pri določanju meril za izbiro prijav predlagatelj upošteva cilje in naloge ekonomske politike vlade. Pri izbiri prijav na javni razpis mora predlagatelj zagotoviti prednost kandidatom,
– ki s svojim poslovanjem prispevajo k splošnemu napredku, okoljevarstvenim izboljšavam in povečevanju izvoza kvalitetnih izdelkov in storitev na zahtevne trge, kar lahko izkažejo zlasti s posedovanjem certifikata o skladnosti sistema zagotavljanja kakovosti s standardom ISO 9000 ali drugimi ustreznimi certifikati o kvaliteti proizvodnje za posebne namene in za tehnološko zahtevnejše celote (nuklearni, ekološki, vesoljski, ladijski programi, ipd.),
– katerih obveznosti iz kreditnih in drugih pogodb so ugodne, tako da pogoji za dolžnika ne odstopajo bistveno od najugodnejših pogojev za tovrstne posle v Republiki Sloveniji.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v dnevnem časopisju.

Za izdana poroštva po tem zakonu država zaračunava provizijo v višini 0,50 % letno od dela glavnice, zavarovanega s poroštvom, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije.
Postopek za plačilo provizije predpiše minister, pristojen za finance.

Predlagatelji ob predlogu, da se da poroštvo, podajo tudi poročilo o načinu upoštevanja meril in kriterijev iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona ter oceno skladnosti predloga s sredstvi, določenimi z zakonom iz prvega odstavka 1. člena tega zakona.
Če je predlagatelj ministrstvo, mora pred izbiro prijav na javni razpis pridobiti mnenje pooblaščene organizacije o boniteti udeležencev razpisa in o kvaliteti ponujenih zavarovanj.
Ministrstvo je dolžno predlogu vladi, da se da poroštvo, priložiti mnenje iz prejšnjega odstavka tega člena.
Če pooblaščena organizacija na podlagi listin in dokazil, priloženih prijavi na razpis, ne more zanesljivo ugotoviti bonitete udeleženca razpisa ali kvalitete ponujenega zavarovanja, lahko od udeleženca razpisa zahteva dodatna dokazila.
Če se pojavi dvom o nepristranosti mnenja pooblaščene organizacije, lahko ministrstvo k predlogu vladi, da se da poroštvo, priloži tudi mnenje druge strokovno usposobljene osebe.

V poroštveni pogodbi mora biti določeno, da je:
– trajanje poroštvene obveznosti časovno omejeno in da je upnik za ohranitev poroštvene obveznosti dolžan obvestiti poroka, da glavni dolžnik dospele obveznosti ni izpolnil pred potekom roka iz prvega odstavka 7. člena;
– poroštvena obveznost subsidiarna; upnik lahko uveljavlja svojo terjatev do poroka šele potem, ko je izkoristil vse druge zakonite možnosti za njeno poplačilo;
– poroštvena obveznost omejena po višini.
Poroštvene pogodbe sklepa oseba, ki jo določi vlada s sklepom, da se da poroštvo. Če vlada za to ne določi druge osebe, sklepa poroštvene pogodbe minister, pristojen za finance.
Najkasneje ob sklenitvi poroštvene pogodbe je predlagatelj dolžan dostaviti ministru, pristojnemu za finance, izvod celotne dokumentacije, ki se nanaša na isti posel.

Za ohranitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije je upnik dolžan najkasneje v petih delovnih dneh po dospelosti obveznosti, za katero je bilo dano poroštvo, obvestiti ministrstvo, pristojno za finance, da glavni dolžnik svoje obveznosti ni izpolnil.
Če ministrstvo, pristojno za finance, pred potekom roka iz prejšnjega odstavka ne prejme upnikovega pisnega obvestila, da dolžnik svoje dospele obveznosti ni izpolnil (v nadaljevanju: obvestilo), poroštvena obveznost s potekom tega roka ugasne.
Obvestilu morajo biti priložene listine, iz katerih sta razvidna nastanek in dospelost dolžnikove obveznosti in listine, ki dokazujejo, da dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, čeprav ga je upnik k temu pozval.
Listine iz prejšnjega odstavka predpiše vlada na predlog ministra, pristojnega za finance.

Če ministrstvo, pristojno za finance, na podlagi listin, priloženih obvestilu, ne more z gotovostjo ugotoviti izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka 7. člena tega zakona, pozove upnika, da pravočasno obvestilo v roku treh dni dopolni z dodatnimi dokazili.
Če dejstva, na katera se obvestilo nanaša, prenehajo, mora upnik o tem nemudoma obvestiti ministrstvo, pristojno za finance.

Upnik lahko uveljavlja pravico do izpolnitve poroštvene obveznosti Republike Slovenije, če je z obvestilom iz 7. člena tega zakona preprečil ugasnitev porokove obveznosti in če je iz dokumentacije, priložene zahtevku, razvidno, da je izkoristil vse zakonite možnosti za izterjavo dolga od dolžnika, pa se kljub temu ni uspel poplačati.
Zahtevku za izpolnitev poroštvene obveznosti morajo biti priloženi dokazi o zavarovanjih, ki jih je upnik pridobil za svojo terjatev, pravnomočne sodne odločbe, ki dokazujejo neuspešnost izterjave in izračun zahtevanega zneska.

Upnik naslovi zahtevek iz prvega odstavka 9. člena tega zakona na ministrstvo, pristojno za finance.
Ministrstvo, pristojno za finance, odloči o zahtevku v petih delovnih dneh od prejema in prizna zahtevek, če na podlagi priložene dokumentacije ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 9. člena tega zakona.
Če ministrstvo, pristojno za finance, ugotovi, da je izračun zahtevanega zneska nepravilen, prizna manjši znesek.

Ministrstvo, pristojno za finance, po preizkusu plača upniku priznani znesek in poskrbi za izterjavo regresne terjatve od dolžnika.
Ministrstvo, pristojno za finance, vodi evidenco oseb, za katere je izpolnilo poroštveno obveznost.

Pravice in obveznosti v zvezi z opravljanjem dela pooblaščenih organizacij se podrobneje določijo s pogodbami, ki jih po predhodnem soglasju vlade sklene minister, pristojen za finance.
Pooblaščene organizacije so:
– Družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije d.d., Ljubljana,
– Sklad Republike Slovenije za razvoj d.d., Ljubljana,
– Sklad Republike Slovenije za razvoj malega gospodarstva,
– Tehnološko razvojni sklad in
– Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.
Pooblaščene organizacije so dolžne pri izvrševanju nalog iz tega zakona ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in imajo pravico do plačila za opravljeno delo, ki pa ne sme presegati višine iz 4. člena tega zakona.
Do sklenitve pogodb iz prvega odstavka tega člena opravlja naloge pooblaščene organizacije iz drugega odstavka 5. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za finance.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.