Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo gospodarske družbe Nissan Adria d.o.o., Ljubljana, ki jo zastopa odvetniška pisarna Jadek - Pensa iz Ljubljane, na seji dne 30. 3. 1995

Določba 18. člena navodila o ugotavljanju razlike in vplačil po dogovoru o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 (Uradni list RS, št. 32/94 in 37/94) se odpravi v delu, kjer določa obveznosti za mesec maj 1994.

Pobudnik navaja, da izpodbijana določba navodila deluje retroaktivno. Zakon o izvajanju dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 (Uradni list RS, št. 30/94) je bil objavljen 3. 6. 1994 in je stopil v veljavo naslednji dan po objavi. V tem zakonu so v 3. členu določene obveznosti vplačil v proračun Republike Slovenije, ki se uporabljajo za izvajanje programov na področju zaposlovanja. Izpodbijano navodilo je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije dne 10. 6. 1994 in je stopilo v veljavo z dnem objave. S popravkom navodila (Uradni list RS, št. 37/94) je bil vnesen nov, izpodbijani 18. člen, ki je določil, da obveznost vplačil nastane že z mesecem majem 1994. Popravek je bil objavljen 24. 6. 1994. Pobudnik navaja, da je s tem uveljavljena retroaktivna obveznost zavezancev, kar je v nasprotju s 155. členom ustave, in predlaga odpravo tistega dela 18. člena navodil, ki se nanaša na izplačilo plač za mesec maj 1994.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve navaja, da so predstavniki delodajalcev, delojemalcev in vlade podpisali 25. 4. 1994 dogovor o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994 (Uradni list RS, št. 23/94). V tem aktu je bilo dogovorjeno, da morajo zavezanci vplačati v namenska sredstva za zaposlovanje ustrezen del razlike med izplačanimi in neobdavčenimi sredstvi na akontacije plač, če so izplačana sredstva višja od neobdavčenih. Na podlagi tega dogovora je vlada predlagala Državnemu zboru že omenjeni zakon, katerega namen je bil zagotoviti izvajanje dogovora. Pri tiskanju navodil v Uradnem listu je prišlo do pomot, zato je ministrstvo objavilo popravek. Namen popravka je bil določitev vplačilnega računa. Ministrstvo še poudarja, da je bil zakon le formalen način za izvajanje dogovora in je bil ta uveljavljen z dnem podpisa dogovora, to je od 25. aprila 1994 dalje. Navodilo naj bi bilo v bistvu namenjeno le kot tehnični pripomoček agenciji za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Kakršnakoli obvezna vplačevanja v proračun imajo pravno naravo davčnih obveznosti. V obravnavanem primeru so določene osnove in stopnje obveznosti, kar je značilnost davkov. Po določbi 147. člena ustave se le z zakonom predpisujejo davki, carine in druge dajatve. Zato je nesprejemljivo stališče ministrstva, da je bil temelj sprejet v dogovoru delodajalcev, delojemalcev in vlade. Vse to so bila lahko le pripravljalna ravnanja določenih subjektov za sprejem zakona. Obveznost lahko nastopi le z zakonom, ki je bil objavljen 3. 6. 1994 in je stopil v veljavo naslednji dan po objavi. Navodilo ne more določati nobenih elementov, ki spadajo v zakonsko materijo opredelitve davkov. Navodilo je torej v nasprotju z ustavo, ker je poseglo v materijo, ki je pridržana zakonu, in je bilo potrebno ta del izpodbijane določbe odpraviti že iz tega razloga. Pritrditi je potrebno pobudniku, da je določitev obveznosti za nazaj, v nasprotju s 155. členom ustave, saj se z davčnimi obveznostmi poseže v obstoječo pridobljeno pravico razpolaganja z dohodkom. Skladno s povedanim je bilo potrebno odpraviti tisti del določbe 18. člena, ki uveljavlja vplačevanje obveznosti že za mesec maj 1994, torej pred objavo in uveljavitvijo zakona o izvajanju dogovora o politiki plač v gospodarstvu za leto 1994.
Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi 45. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.