Podpisani predstavniki treh socialnih partnerjev - vlade, delodajalcev in delojemalcev (v nadaljevanju: partnerji) ugotavljamo potrebo po širšem družbenem konsenzu glede ustrezne ekonomske in socialne politike. Zato sprejemamo
S O C I A L N I S P O R A Z U M
Z A L E T O 1 9 9 5
I. NAMEN SOCIALNEGA SPORAZUMA
Socialni sporazum je izraz skupnega interesa partnerjev za nadaljevanje gospodarske rasti, povečanje zaposlenosti, stabilizacijo gospodarstva in izboljšanje socialne ter pravne varnosti v Republiki Sloveniji.
Sporazum in sodelovanje socialnih partnerjev, ki jih zastopamo podpisniki, ima namen okrepiti reševanje problemov na način socialnega partnerstva in definirati naloge partnerjev ter njihove odgovornosti. Ob tem so partnerji soglasni, da je vloga ekonomsko-socialnega sveta nepogrešljiva.
Socialni partnerji se zavezujemo, da si bomo v okviru svojih pristojnosti prizadevali za izvajanje opredeljenih načel in obveznosti v sporazumu in njegovih separatih.
II. OBVEZNOSTI SOCIALNIH PARTNERJEV
Posamezni partnerji se zavezujemo, da bomo medsebojno podpirali aktivnosti drugih partnerjev za izpeljavo tega sporazuma, poleg tega pa sprejemamo naslednje obveznosti:
Vlada Republike Slovenije:
– bo predlagala zakone in druge predpise, spremembe zakonov in predpisov ter druge ukrepe, ki bodo omogočili izpeljavo v socialnem sporazumu zapisanih usmeritev ter bo predlagala in se zavzemala za realizacijo vseh drugih določil sporazuma, za katere ni izvorno pristojna, in se bo zavzemala, da ne bosta preseženi, v tem sporazumu opredeljeni, absolutna višina proračunske in javne porabe
Predstavniki delodajalcev:
– bodo preko GZS, OZS, ZDS, ZPS, panožnih združenj, območnih zbornic, organov upravljanja, pri poslovodnih delavcih in v družbah ter inštitucijah, kjer so organizirani, spoštovali in realizirali določila socialnega sporazuma ter zagotavljali socialno varnost delojemalcem v skladu z usmeritvami sporazuma
Predstavniki delojemalcev:
– bodo preko svojih organov, v gospodarskih družbah in v vseh drugih organizacijah in inštitucijah, kjer so organizirani, spoštovali in realizirali določila sporazuma.
III. USMERITVE SOCIALNEGA SPORAZUMA
Partnerji soglašamo, da naj v letu 1995 ekonomska in socialna politika zagotavlja:
1. najmanj 5 odstotno gospodarsko rast,
2. največ 10 odstotno inflacijo od januarja do decembra 1995,
3. poenotenje mehanizmov usklajevanja pri plačah vseh zaposlenih, pokojninah, drugih osebnih prejemkih in pri obrestnih merah ter prilagajanje teh mehanizmov predvideni inflaciji,
4. ohranjanje in odpiranje delovnih mest, zmanjševanje nezaposlenosti, učinkovitejše prehajanje brezposelnih v zaposlitev in samozaposlenost ter uveljavitev zahtev do registriranih brezposelnih po usposabljanju ter preprečevanje nezakonitega zaposlovanja; rast zaposlenosti v gospodarstvu mora znašati 1-2 odstotka,
5. povečanje investicij s spodbujanjem narodnogospodarskega varčevanja in varčevalnih ukrepov na vseh ravneh družbe,
6. zmanjšanje deleža celotnih javnofinančnih prihodkov in odhodkov v bruto domačem proizvodu ter njihov nominalni obseg opredeljen v tabeli 1, ki je priloga tega sporazuma; kolikor bodo javnofinančni prihodki rasli hitreje od dogovorjenih okvirov, se bodo prvenstveno namenili za zmanjševanje glavnic kreditov,
7. ohranitev fiskalne obremenitve plač na ravni iz meseca decembra 1994,
8. realno ohranjanje vrednosti povprečne bruto plače,
9. bolj enakomerno porazdelitev socialnih bremen in pravic med različnimi generacijami in sloji,
10. izboljšanje socialne varnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva ob hkratnem prilagajanju sistema socialne varnosti gospodarskim razmeram in njegovo približevanje sistemom v razvitih evropskih državah,
11. utrditev pravne varnosti v državi z zagotavljanjem učinkovitejšega dela delovnih sodišč, socialnih sodišč in inšpekcij dela ter informiranje posameznikov glede njihovih pravic,
12. znižanje obrestnih mer in postopno odpravo revalorizacijskega mehanizma, 13. nevtralno tečajno politiko.
IV. UKREPI EKONOMSKE IN SOCIALNE
POLITIKE
Namen socialnega sporazuma je uresničiti njegove cilje, še posebej na naslednjih področjih:
a) zaposlovanja,
b) plač,
c) socialne varnosti,
d) pokojnin,
e) cen,
f) davkov in prispevkov,
g) obrestnih mer in
h) tečajne politike.
4.1. Zaposlovanje
Razreševanje problema brezposelnosti je ena prednostnih nalog vseh socialnih partnerjev. Partnerji se strinjamo, da se bo v letu 1995, v okviru celotnih javnih sredstev za zaposlovanje povečal delež sredstev, namenjen spodbujanju odpiranja novih delovnih mest, stimuliranju zaposlovanja mladih in težje zaposljivih ter preusposabljanju in dodatnemu izobraževanju obstoječih in novih delavcev ter brezposelnih.
Predstavniki delodajalcev in delojemalcev si bomo prizadevali za izboljšanje zaposlitvenih možnosti in odpiranje novih delovnih mest.
Zaradi negativnih posledic nezakonitega zaposlovanja na socialno stanje delavcev in neenakomerne davčne obremenitve gospodarskih in drugih subjektov v družbi, bomo partnerji preprečevali nezakonito zaposlovanje in učinkovito nadzirali uresničevnje pravic iz naslova brezposelnosti.
Partnerji soglašamo, da bomo v roku enega meseca po sklenitvi socialnega sporazuma sprejeli separat za področje zaposlovanja.
4.2. Plače
4.2.1. Splošne opredelitve
Partnerji soglašamo, da so kolektivne pogodbe osnovni instrument za določanje izhodiščnih plač ter prevzemamo polno odgovornost za sklepanje in izvajanje sklenjenih kolektivnih pogodb v skladu z opredelitvami tega sporazuma.
Partnerji soglašamo, da je nujno potrebno vzpostaviti usklajene oziroma enake mehanizme in načela usklajevanja plač vseh zaposlenih. Izhodiščne plače in druge osnove za izračun plač se bodo v letu 1995 prilagajale v skladu s sprejetimi enotnimi eskalacijskimi mehanizmi, ne glede na to ali se plače določajo na podlagi kolektivnih pogodb, zakonov ali drugih predpisov.
Partnerji se bomo zavzemali, da se bodo razponi med najnižjimi in najvišjimi osnovnimi plačami zmanjšali.
Partnerji bomo preprečevali izplačila za opravljeno delo v drugačnih oblikah, ki pomenijo izogibanje plačilu prispevkov in davkov.
V sodelovanju s socialnimi partnerji bo Vlada Republike Slovenije v letu 1995 predlagala možne zakonske rešitve, ki bi sistemsko uredile udeležbo zaposlenih in managementa v neto dobičku gospodarskih družb (delitev dobička).
4.2.2. Plače v gospodarstvu
Plače bodo v letu 1995 realno enake tistim v letu 1994 s tem, da bodo pri posameznem delodajalcu odvisne od njegovih poslovnih rezultatov.
Partnerji soglašamo, da se uveljavitev navedenih usmeritev zagotovi z dogovorom o politiki plač in drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu za leto 1995 (v nadaljevanju: dogovor).
4.2.3. Plače v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti
Plače v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti se izplačujejo v skladu s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami in veljavnim zakonom o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti ter v skladu z dogovorom med Vlado Republike Slovenije in sindikati o postopnem izenačevanju izhodiščnih plač zaposlenih v gospodarstvu in negospodarstvu. Partnerji soglašamo, da mora biti izhodiščna plača v vseh segmentih družbe primerljiva.
Vlada Republike Slovenije bo v letu 1995 pripravila zakon o plačah javnih oz. državnih uslužbencev, funkcionarjev in poslancev, ki bo določal enotne osnove in merila za določanje plač vseh zaposlenih, ki se financirajo iz državnega proračuna.
4.2.4. Plače po ostalih zakonih
Partnerji smo enotnega mnenja, da naj se plače po ostalih zakonih usklajujejo po enakem indeksacijskem mehanizmu, kot velja za plače po kolektivnih pogodbah.
4.2.5. Minimalne plače
Partnerji se strinjamo, da je potrebno minimalno plačo določiti z zakonom, ki bo določal način ugotavljanja in določanja minimalne plače ter postopno nekajletno prilagajanje višini, ki bo primerna stopnji gospodarskega razvoja Slovenije.
V skladu z izvajanjem dogovora bo konec leta 1995 minimalna dejanska bruto plača znašala najmanj 40% povprečne dejanske bruto plače v Sloveniji.
Partnerji soglašamo, da se v prehodnem obdobju, do sprejema omenjenega zakona, minimalno izplačilo plače zaposlenega za polni delovni čas v Republiki Sloveniji določi z dogovorom, z veljavnostjo za vse zaposlene v državi.
4.2.6. Ostali stroški
Regres za letni dopust in izplačilo nagrad se uredi v dogovoru.
Izplačila stroškov v zvezi s službenimi potovanji v državi, regresom za prehrano in zgornjo mejo regresa za letni dopust se uredijo s posebnim predpisom enotno za vse zaposlene v Republiki Sloveniji.
4.3. Socialna varnost in socialno
zavarovanje
Socialna varnost je eden izmed temeljev uspešnega delovanja tržne ekonomije, pri čemer sistem socialne varnosti ne sme postati ovira pri sedanjem in bodočem razvoju družbe. Socialne pravice, do katerih so posamezniki upravičeni na podlagi zakonov, ki opredeljujejo socialno varnost, bomo usklajevali z ekonomsko zmožnostjo države. Osebni prejemki iz naslova socialnih pravic se bodo usklajevali enako kot pri plačah.
Partnerji smo soglasni, da tekoče izvajanje pokojninsko invalidskega sistema ne sme dodatno obremenjevati plač in da Vlada Republike Slovenije predlaga ustrezne zakonske spremembe, ki bodo zagotovile enako usklajevanje pokojnin in plač.
4.4. Cene
Partnerji se strinjamo, da je v politiki cen potrebno uveljaviti ustrezne ukrepe, ki bodo pripomogli, da se bo inflacija v letu 1995 znižala najmanj na raven 10 odstotkov.
Stabilnost cen je eden prioritetnih ciljev ekonomske politike, zato bo Vlada Republike Slovenije, z neposrednimi in posrednimi ukrepi zagotovila, da cene v nemenjalnih, oligopolnih in monopolnih sektorjih, ki so pod njenim neposrednim nadzorom, ne bodo nadpovprečno naraščale.
Vlada Republike Slovenije bo zasledovala stabilnost cen tako, da bo posredovala tudi s posrednimi ukrepi ekonomske politike, predvsem s fiskalno politiko in drugimi ukrepi ekonomske politike.
4.5. Davki in prispevki, javna poraba ter državni proračun
Partnerji soglašamo, da Vlada Republike Slovenije z ukrepi na področju davkov in prispevkov, javne porabe in državnega proračuna v letu 1995 zagotovi:
– da absolutna raven celotnih proračunskih prihodkov oziroma odhodkov v letu 1995 ne bo presegla 510,4 mrd SIT; omenjena raven vsebuje vse nove obveznosti proračuna, ki jih lanski proračun ni vseboval (numerične opredelitve v prilogi 1),
– v okviru svojih pristojnosti bo predlagala takšne rešitve, da absolutna raven celotnih javnofinančnih prihodkov oziroma odhodkov v letu 1995 ne bo presegla 999,4 mrd SIT s tem, da bomo partnerji vplivali na doseganje nižje absolutne ravni javne porabe (numerične opredelitve v prilogi 1),
– stimuliranje investiranja v podjetja oziroma gospodarske družbe,
– spremembo in dopolnitev ustrezne zakonodaje, ki bo omogočala zmanjševanje direktnih davkov in zlasti prispevkov ter povečevanje premoženjskih davkov nad določenimi minimalnimi standardi,
– osnova za plačilo prispevkov in davkov ne more biti nižja od izhodiščne plače za tisti tarifni razred, v katerega je ali naj bi bil delavec razvrščen glede na svojo izobrazbo oziroma zahtevnost dela, ki ga opravlja; enak princip naj velja tudi pri plačah, izplačanih po pogodbah o zaposlitvi za poslovodne delavce.
4.6. Obrestne mere
Na osnovi dogovorjene in uresničevane politike plač v letu 1995, ki bo podpirala doseganje predvidene stopnje inflacije, bosta Vlada Republike Slovenije in Banka Slovenije usklajeno ukrepali v smeri znižanja revalorizacijskih in realnih obrestnih mer. Hkrati s tem bosta zagotovili spremembo mehanizma revalorizacijskih obrestnih mer in postopno – z ustrezno monetarno, dohodkovno in fiskalno politiko – odpravo revalorizacije nasploh.
4.7. Tečajna politika
Partnerji smo soglasni, da Banka Slovenije vodi nevtralno tečajno politiko v skladu s svojimi instrumenti.
Vlada Republike Slovenije bo z ukrepi, ki so ji na razpolago, pomagala premoščati kratkoročne posledice gibanja tečaja tolarja.
Partnerji soglašamo, da bomo najkasneje v roku enega meseca po podpisu tega sporazuma sprejeli separat o ukrepih za premostitev kratkoročnih posledic gibanja tečaja tolarja.
V. PRAVNA VARNOST
Partnerji soglašamo, da je utrditev pravne varnosti v Sloveniji , ki je v ustavi opredeljena kot pravna država, tudi eden izmed predpogojev za uspešen gospodarski in socialni razvoj. Zato bo Vlada Republike Slovenije v okviru svoje pristojnosti zagotovila sprejem takšnih ukrepov in predpisov, ki bodo omogočali večjo učinkovitost in ažurnost pravosodnega sistema (razreševanje gospodarskih prestopkov, delovanje delovnih in socialnih sodišč) in pospešitev postopkov pri izvajanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih zakonskih in pogodbenih obvez. Zagotovila pa bo tudi pogoje za učinkovito delovanje inšpektorata za delo.
Delodajalci bodo pri svojih članih zahtevali spoštovanje zakonov in kolektivnih pogodb in preprečevali zlorabe. Sindikati bodo z informiranjem svojih članov glede pravic, ki izhajajo iz kolektivnih pogodb, v okviru svojih pristojnosti pripomogli k večji pravni varnosti in preprečevanju zlorab.
VI. REŠEVANJE SPOROV MED PARTNERJI
Vse morebitne spore bomo socialni partnerji reševali v okviru ekonomsko-socialnega sveta, kjer bomo nastopali z usklajenimi stališči vseh podpisnikov sporazuma s strani posameznega partnerja, ki ga predstavljamo.
VII. VELJAVNOST SPORAZUMA
Ta sporazum je veljaven, ko ga podpiše Vlada Republike Slovenije in večina ostalih reprezentativnih predstavnikov delodajalcev in delojemalcev, članov ekonomsko-socialnega sveta.
Glede na izražen interes lahko k sporazumu pristopijo tudi druge organizirane skupine in inštitucije.
VIII. ODSTOP OD SPORAZUMA
V primeru, da bo nadaljnji postopek sprejemanja celotnega okvira javnofinančnih prihodkov in odhodkov privedel do večjega obsega omenjenih sredstev in do višje rasti plač, kot je opredeljeno s tem sporazumom, lahko posamezen partner odstopi od sporazuma.
V primeru odstopa večine partnerjev, upoštevajoč prvi odstavek točke VII, preneha veljati ta sporazum in vsi njegovi separati.
IX. OBJAVA SPORAZUMA
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 550-01/93-1
Ljubljana, dne 31. marca 1995.
Vlada Republike Slovenije
Predsednik
Dr. Janez Drnovšek l. r.
Delodajalci:
Gospodarska zbornice
Slovenije
Predsednik
Dagmar Šuster l. r.
Združenje delodajalcev
Slovenije
Predsednik
Miran Goslar l. r.
Obrtna zbornica Slovenije
Predsednik
Miha Grad l. r.
Združenje podjetnikov Slovenije
Franc Zavodnik l. r.
Delojemalci:
Zveza svobodnih
sindikatov Slovenije
Predsednik
Dušan Semolič l. r.
Neodvisnost - konfederacija
novih sindikatov Slovenije
Predsednik
France Tomšič l. r.
Neodvisni sindikat Slovenije
Rastko Plohl l. r.