Na podlagi prve alinee 29. člena in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US RS, 45/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95) je Občinski svet občine Bled na nadaljevanju 3. seje dne 30. aprila 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Bled
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina je samoupravna lokalna skupnost.
2. člen
Območje Občine Bled obsega mesto Bled in naslednja naselja: Bodešče, Bohinjska Bela, Grabče, Koritno, Krnica, Kupljenik, Mevkuž, Obrne, Perniki, Podhom, Poljšica pri Gorjah, Radovna, Ribno, Selo pri Bledu, Slamniki, Spodnje Gorje, Spodnje Laze, Višelnica, Zasip, Zgornje Gorje, Zgornje Laze.
3. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je: Bled, Cesta svobode 13.
4. člen
Občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Na obodu je napis OBČINA BLED, v sredini je grb Občine Bled.
5. člen
Občina ima svoj grb in zastavo.
Natančnejše določbe o grbu in zastavi določi občinski svet z odlokom.
6. člen
Občina Bled ima svoj praznik. Praznik Občine Bled se določi z odlokom.
7. člen
Občino kot pravno osebo zastopa župan.
V premoženjskih zadevah zastopa občino in njene organe Javno pravobranilstvo RS – Kranj.
Župan lahko za zastopanje občine v premoženjsko pravnih zadevah pooblasti tudi drugo osebo, ki po zakonu lahko izvaja navedene naloge. Za izvajanje le-teh ostane odgovoren župan.
8. člen
Občani Občine Bled so vsi tisti, ki imajo na območju občine stalno prebivališče. Občina lahko za posebne zasluge podeli naziv častnega občana. Pogoje za podelitev, postopek in način podelitve določa poseben odlok.
9. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in po organih občine.
10. člen
Občani se lahko obračajo na občinski svet s svojimi pobudami, kot: posamezniki, s peticijo, v imenu društev, preko političnih strank.
11. člen
V Občini Bled obstajajo naslednje krajevne skupnosti: Bled, Bohinjska Bela, Gorje, Ribno, Zasip.
Krajevne skupnosti so pravne osebe.
Premoženje, s katerim upravlja krajevna skupnost, je last občine, razen premoženja, ki ga je pridobila s sredstvi krajanov.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
V primerih, kadar nastopa krajevna skupnost s sredstvi, ki jih zbere sama in niso sredstva občinskega proračuna oziroma niso del občine, pa sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
12. člen
Z referendumom se občani naselja ali več posameznih naselij lahko odločijo za drugačno organiziranost krajevnih skupnosti.
II. NALOGE OBČINE
13. člen
Naloge občine so izvirne in prenesene.
14. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in drugimi predpisi, ki so v skladu z veljavno zakonodajo.
Izvirne pristojnosti občine:
A) Na področju normativnega urejanja:
1. sprejema:
– statut občine, odloke in druge občinske akte,
– občinski proračun in zaključni račun,
– premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– načrt razvoja občine,
– prostorske plane,
– koncesijski akt,
– načrt požarne varnosti občine
2. predpisuje:
– davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo občinski predpisi,
– organizacijo in delovanje občinske uprave,
– organizacijo in delovanje občinskih javnih služb,
– javni red v občini,
– pogoje upravljanja premoženja občine,
– pravila ravnanja, varstvo in red na področju varstva okolja, komunalnih dejavnosti in drugih gospodarskih dejavnosti,
– prometno ureditev,
– druge zadeve iz pristojnosti občine.
B) Pospešuje, zagotavlja in organizira:
– gospodarski razvoj občine, s posebnim poudarkom na turizmu, obrti in podjetništvu
– socialno skrbstvo, predšolsko varstvo, osnovno varstvo otrok in družine, skrb za socialno ogrožene invalide in ostarele, osnovno zdravstvo in lekarniško dejavnost,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, inovativno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost ter šport in rekreacijo.
– upravljanje lokalnih javnih služb,
– gopodarjenje z občinskim premoženjem,
– izvajanje ustanoviteljskih pravic in dolžnosti pri javnih zavodih in podjetjih,
– gradnjo in vzdrževanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
– gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– pomoč pri reševanju stanovanjskega problema socialno ogroženih,
– financiranje in tekoče finančne transferje za gospodarske javne službe,
– oskrbo naselij z energijo,
– civilno zaščito, požarno varnost in gasilstvo
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
C) Izvaja:
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– komunalno
– redarstveno službo in skrb za red v občini,
– gasilstvo kot lokalno javno službo
– izvensodno poravnavo sporov
– volilna opravila v skladu z zakonom.
D) Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– rabo prostora, prostorsko izvedbenih aktov in dovoljenj,
– naravno in kulturno dediščino,
– zaščito okolja,
– mrliško ogledno službo,
– dimnikarsko službo,
– lokalni potniški promet.
E) Občina opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
Za potrebe iz prejšnjega odstavka občina na podlagi pisne zahteve pridobiva od upravljalcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini.
15. člen
Poleg nalog iz 14. člena bo občina opravljala tudi naloge, ki jih bo država s soglasjem občine prenesla nanjo, in naloge, določene v drugih predpisih.
16. člen
Prenesene naloge občine so vse tiste naloge, ki jih država po predhodnem soglasju z občino z zakonom prenese na občino. Za prenesene naloge zagotavlja država občini tudi ustrezna sredstva za njihovo opravljanje.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
17. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor.
18. člen
Člani občinskega sveta in drugih organov občine morajo o zadevah, o katerih so zvedeli pri opravljanju svoje funkcije, molčati. To ne velja za obvestila v uradnih zadevah, o zadevah, ki so splošno znane ali zaradi svojega pomena ni potrebno, da so tajne.
Poznavanje zaupnih zadev se ne sme zlorabljati v lastno ali kogarkoli korist.
Kolikor občinski svet zahteva, mora dotični član sveta ali drugih organov, izročiti vse materiale o zaupnih zadevah, tudi kopije. Ta obveznost obstaja tudi po prenehanju delovanja v občinskih organih. Obveznost izročitve velja tudi za svojce in dediče v primeru smrti.
19. člen
Člani organov občine, razen župana, opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Mesto župana občine je praviloma poklicno.
S posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se določi plača župana in nadomestila materialnih stroškov ter sejnine članom organov občine.
2. Občinski svet
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet odloča na sejah.
Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut,
– sprejema odloke in druge akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– odloča o zadolževanju občine,
– daje soglasje k zadolževanju javnega podjetja ali javnega zavoda,
– odloča o dajanju poroštev,
– ustanavlja komisije in odbore kot svoja delovna telesa,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje tajnika občine na predlog župana,
– imenuje in razrešuje tajnika sveta,
– voli predstavnike občine v skupne organe več občin,
– voli in razrešuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– voli in razrešuje komisijo za pripravo statuta in poslovnika,
– daje mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij,
– imenuje občinsko volilno komisijo,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– sprejema organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premoženja občine nad vrednostjo, določeno z zakonom ali s predpisom občinskega sveta,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– sprejema akt o ustanovitvi gospodarskih in drugih javnih zavodov,
– sprejema akt o podelitvi koncesije,
– določa cenovno politiko za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvet načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o drugih zadevah, določenih s tem statutom in drugimi predpisi.
Občinski svet s posebnim sklepom lahko odloči, da bo določene naloge iz tega člena opravljal župan.
21. člen
Število članov občinskega sveta določa zakon.
Prvi občinski svet šteje 20. članov.
22. člen
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora in občinski uradniki ne morejo biti člani občinskega sveta.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
23. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice, z neposrednim in tajnim glasovanjem, v skladu z zakonom.
24. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče župan. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
25. člen
Občinski svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
26. člen
Člani občinskega sveta se morajo udeleževati sej sveta.
Člani občinskega sveta opravljajo funkcijo nepoklicno.
27. člen
Nihče in nikoli nima pravice svetnika zaradi njegovega glasovanja klicati na odgovornost.
28. člen
Določbe o sklicevanju sej sveta, delu in vodenju sej, o volitvah in imenovanju predsednika, podpredsednika in organov sveta, o načinu odločanja, vodenju zapisnika ter o drugih zadevah v zvezi z delom sveta, se določijo v poslovniku sveta, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta.
29. člen
Zaradi uresničevanja funkcije nadzora, občinski svet in nadzorni odbor obveščata župana o sprejetih odločitvah v roku desetih dni po sprejemu.
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in v roku treh dni predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
30. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
3. Občinski odbori in komisije
31. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta ter komisijo za pripravo statuta in poslovnika sveta.
32. člen
S posebnim aktom, v katerem določi sestav, način imenovanja in naloge, lahko občinski svet ustanovi tudi druge stalne ali začasne komisije in odbore. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
33. člen
Komisije in odbori v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in drugimi akti obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
4. Nadzorni odbor
34. člen
Naloge nadzornega odbora:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
35. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov, v skladu z zakonom in po postopku, določenim v poslovniku.
5. Župan
36. člen
Občina ima župana in podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah za dobo štirih let.
Podžupana imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana.
37. člen
Naloge župana:
Župan predstavlja in zastopa občino.
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta.
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Poleg navedenih opravlja župan še naslednje naloge:
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– določa sistemizacijo delovnih mest,
– predlaga občinskemu svetu imenovanje tajnika občine,
– sklicuje in vodi posvetovalne sestanke s predstavniki krajevnih skupnosti,
– izvaja funkcijo odredbodajalca proračuna,
– razpiše predčasne volitve,
– odloča o pritožbah v upravnih zadevah iz pristojnosti občine,
– izdaja odločbe na 1. stopnji v upravnih zadevah iz prenešene pristojnosti,
– opravlja naloge iz pristojnosti občinskega sveta, kadar se ta zaradi izrednih razmer ne more sestati,
– imenuje poveljnika civilne zaščite,
– opravlja druge zadeve, določene s tem statutom in drugimi predpisi.
38. člen
Župan lahko pooblasti druge osebe za opravljanje zadev iz svoje pristojnosti. Odgovornost za opravljene zadeve ostane pri županu.
39. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti, kolikor župan za to ne pooblasti druge osebe. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svojih pristojnosti.
40. člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
IV. ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE KRAJEVNE SKUPNOSTI
41. člen
Krajevne skupnosti so organizirane po teritorialnem principu, v interesu prebivalcev določenih naselij, ki predstavljajo zaokrožena prostorska območja delov občine.
42. člen
Krajevne skupnosti, v skladu s tem statutom, izvajajo naloge:
– ki jih opravljajo samostojno v svojem imenu in za svoj račun,
– ki jih opravljajo iz prenesene pristojnosti, v imenu in za račun občine.
Občina mora pred izdajo predpisov, ki se tičejo interesov krajevne skupnosti, pridobiti njihovo mnenje.
43. člen
Krajevne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti iz prispevkov krajanov, daril in iz dejavnosti, ki jih krajevna skupnost opravlja.
Naloge, ki jih izvaja v imenu in za račun občine, se financirajo iz občinskega proračuna.
44. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet volijo občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, za dobo štirih let.
45. člen
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
46. člen
Krajevna skupnost ima statut, ki ga sprejme svet krajevne skupnosti. Statut krajevne skupnosti mora biti v skladu s statutom občine.
S statutom krajevne skupnosti se opredelijo območje, naloge, organi, financiranje in druge zadeve s področja delovanja krajevne skupnosti.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
47. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
48. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za posamezen del občine.
49. člen
Zbor občanov v občini razpravlja o problematiki celotne občine ali njenega dela in daje pobude občinskemu svetu.
50. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti razpravlja o problematiki v svoji skupnosti in daje pobude občinskemu svetu ali svetu krajevne skupnosti.
51. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor krajanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov občanov v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
52. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
53. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ter smiselno predpisi o volitvah.
VI. OBČINSKA UPRAVA
54. člen
Za opravljanje nalog občine in delovanje njenih organov ima občina svojo upravo.
55. člen
Organizacijo uprave določi občinski svet z odlokom, na predlog župana.
56. člen
Občinska uprava je organizirana enovito. Z organizacijo uprave se določi tudi delovno področje, ki mora zajemati vse naloge iz občinske pristojnosti in druge naloge, ki jih prevzame občina.
57. člen
V okviru občinske uprave ima občina organizirano komunalno redarstvo. Delovno področje in način izvajanja nalog opredeli občina z odlokom.
58. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za podpisovanje določenih aktov poslovanja, vodenje upravnih nalog in druge zadeve iz pristojnosti občinske uprave, lahko župan občine pooblasti drugega delavca v občinski upravi.
59. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan imenuje v skladu s sistemizacijo višje upravne, upravne in strokovno-tehnične delavce.
60. člen
Tajnik občine, višji upravni, upravni in strokovno-tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter sistemizacijo določi župan.
61. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
62. člen
Vsa plačana, prosta delovna mesta v občinski upravi se morajo javno razpisati.
63. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
Občinska uprava vodi evidenco o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
64. člen
Zakon o splošnem upravnem postopku določa izločitvene razloge, zaradi katerih funkcionar ali uradna oseba ne smejo voditi postopkov ali odločati o posameznih upravnih stvareh.
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika in drugih delavcev občinske uprave odloča župan.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
65. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organ občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
66. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu s tem statutom in drugimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
67. člen
Občina organizira javne službe s področja energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva, varstva okolja ter druge javne službe na območju občine.
68. člen
Občina Bled ima obvezne in izbirne javne službe.
Obvezne gospodarske javne službe so določene z zakonom, izbirne so predpisane z odlokom občine.
69. člen
Občina z odlokom določi način upravljanja javne službe in predpiše, da je njeno izvajanje zagotovljeno v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženega sistema.
Izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena občina zagotavlja v naslednjih organizacijskih oblikah:
– v javnem podjetju,
– z dajanjem koncesij,
– z neposrednim prenosom javne službe v izvajanje,
– v režijskem obratu.
Občina z odlokom iz prvega odstavka tega člena določi obliko in način zagotavljanja javnih gospodarskih služb, način zagotavljanja varstva uporabnikov in sodelovanja pri upravljanju javnih gospodarskih služb ter nadzora pri prenosu teh dejavnosti na druge izvajalce.
70. člen
Gospodarske javne službe se financirajo:
– s ceno javnih dobrin,
– iz proračunskih sredstev,
– iz drugih virov, ki so določeni z zakonom ali odlokom občine.
Organiziranost javnih gospodarskih služb, povezanih s turizmom
71. člen
Zaradi turistične naravnanosti občina daje poseben pomen gospodarskim javnim službam, ki neposredno vplivajo na izvajanje turistične dejavnosti v občini.
Te dejavnosti so: urejanje komunikacij, urejanje naravne in kulturne dediščine, varstvo okolja in komunalne dejavnosti.
72. člen
V okviru gospodarskih javnih služb lahko občina ustanovi Turistično informacijski center.
Naloge ter način financiranja centra se določi z odlokom.
73. člen
V okviru gospodarskih javnih služb skrbi občina tudi za zagotavljanje pogojev za nemoteno osnovno preskrbo, kulturno in športno dejavnost ter kvalitetne zdravstvene storitve.
74. člen
Občina ob turistični dejavnosti lahko razvija tudi druge oblike dejavnosti, ki dopolnjujejo turistično ponudbo, predvsem na področju izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, promocije in sodelovanja v okviru združenj, ki so turistično naravnana.
75. člen
Občina spodbuja organiziranost prebivalstva v okviru turističnih društev in njegovem povezovanju ter izvajanju dejavnosti.
76. člen
Na območju občine se uporabljajo infrastrukturni objekti in naprave ter druge javne dobrine tudi za velike športne prireditve, ki se v tem pogledu vključujejo med posebne uporabnike gospodarskih javnih služb.
Odnosi med organizatorji teh prireditev, občino in izvajalci gospodarskih javnih služb se uredijo s pogodbo.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE
OBČINE
77. člen
Občina za izvajanje svojih nalog zagotavlja sredstva s proračunom.
V proračunu so opredeljeni prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe, ki sestavljajo bilanco ter način financiranja.
78. člen
Z zakonom so opredeljeni naslednji prihodki občine:
– prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe,
– prihodki občine za financiranje drugih nalog,
– pripadnost odstotka prihodkov od dohodnine,
– sredstva za finančno izravnavo.
Občina pridobiva prihodke tudi iz drugih virov, ki so sestavni del proračuna.
79. člen
Kadar občina v tekočem letu ne more sfinancirati posamezne naloge, se lahko za financiranje te naloge zadolži. Poraba sredstev, pridobljenih s kreditom, se lahko porabi le za namen, določen z zakonom. Odločanje o zadolževanju ureja ta statut.
80. člen
Občina financira svoje naloge praviloma mesečno, in sicer:
– za izvajanje rednega dela organov in dejavnosti, ki jih je v skladu s tem statutom in drugimi predpisi dolžna finansirati,
– za naloge, ki jih s posebnim programom določi občinski svet in je njihovo financiranje zagotovljeno v občinskem proračunu,
– za rezerve.
81. člen
Z odlokom o proračunu občina opredeli pristojnosti in način izvrševanja proračuna.
82. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
83. člen
Po preteku leta, za katerega je sprejet proračun, občinski svet z odlokom sprejme zaključni račun proračuna za preteklo leto.
84. člen
Občina ima svoje premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občina od premoženja ustvarja naslednje dohodke:
– od zakupnin in najemnin,
– od vlaganj kapitala,
– od vrednostnih papirjev in drugih pravic, ki jih je občina kupila,
– od rent in dobička javnih podjetij in koncesij,
– ter druge oblike dohodka.
Ob sprejemanju odloka o zaključnem računu proračuna občina sprejme tudi premoženjsko bilanco.
85. člen
Za upravljanje z delom premoženja občine, za pridobivanje sredstev in financiranje nalog lahko občina ustanavlja sklade.
Sklad se ustanovi z odlokom.
86. člen
Del premoženja občine lahko upravljajo krajevne skupnosti, na podlagi pogodbe, ki jo sklene župan s svetom krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost gospodari s tem premoženjem kot dober gospodar.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
87. člen
Občinski svet sprejema:
– statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta,
– zaključni račun in proračun,
– prostorske in druge plane razvoja občine,
– odloke,
– odredbe,
– pravilnike in
– navodila.
88. člen
Predlagatelj odlokov in drugih aktov je župan, četrtina članov občinskega sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
V primeru, da predlagatelj odloka ni župan, mora občinski svet pred sprejemom odloka pridobiti mnenje župana.
89. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet po dvostopenjskem postopku z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
90. člen
Občinski svet razpravlja o odloku na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi razpravlja o osnutku odloka, zlasti o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ciljih in temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja in odloča o amandmajih in o predlogu odloka v celoti.
91. člen
Na obrazložen predlog predlagatelja ali če na prvi obravnavi na osnutek odloka ni nobenih pripomb, se občinski svet lahko odloči, da sprejme odlok po enostopenjskem postopku.
92. člen
Določbe, ki se nanašajo na sprejem odloka, veljajo tudi za sprejem drugih aktov, razen odredb, pravilnikov in navodil, ki se sprejemajo enostopenjsko.
93. člen
Statut, odloki in drugi predpisi morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni s predpisom drugače določeno.
94. člen
Natančnejše določbe o aktih občine in njenih organov, zlasti o postopku za sprejem, so določene v poslovniku občinskega sveta, ki se sprejema dvostopenjsko z dvetretjinsko večino navzočih članov občinskega sveta.
2. Posamični akti občine
95. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
96. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
97. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
98. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi pravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
99. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
XI. JAVNOST DELA OBČINE IN NJENIH
ORGANOV
100. člen
Delo občine in njenih organov je praviloma javno.
Odločitev o izločitvi javnosti sprejme občinski svet na predlog župana oziroma predlagatelja gradiva.
101. člen
Na seje organov občine se vabijo predstavniki sredstev javnega obveščanja.
Za obveščanje javnosti o delu občine in njenih organov so pristojni župan občine, predsednik sveta in tajnik občine, ki za posamezna področja lahko pooblastijo tudi druge osebe.
102. člen
Na javnih sejah občinskega sveta so lahko prisotni tudi občani. O sklicu seje morajo biti obveščeni preko javnih medijev najkasneje tri dni pred sejo.
XII. POVEZOVANJE IN DRUGO
SODELOVANJE
103. člen
Občina sodeluje s sosednjimi občinami, drugimi občinami v Sloveniji in občinami v tujini, zaradi skupnih interesov in koristi svojega prebivalstva.
104. člen
Občina se lahko združuje v pokrajino, če je izkazan tak interes in bo sprejeta odločitev v skladu z zakonom.
105. člen
Občina v okviru lokalnih interesov sodeluje po svojem predstavniku v Državnem svetu ter po poslancih v Državnem zboru.
Državni svetnik vlaga pobude, predloge in vprašanja v zvezi z delom državnih organov ter predlaga sprejem zakonske iniciative, ki je v interesu občine.
106. člen
Za uresničevanje nalog, pomembnih za razvoj občine in niso del obveznih nalog države, občina kandidira in sodeluje z državnimi organi pri pridobivanju sredstev in izdelavi razvojnih projektov.
107. člen
Občina zagotavlja najnujnejše pogoje za delo političnih strank ter samostojnih list, ki imajo svoje predstavnike v občinskem svetu.
Pri tem mora upoštevati proporcionalno zastopanost posameznih strank.
XIII. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
108. člen
Do sprejema novih predpisov se podaljša smiselna uporaba in veljavnost predpisov Skupščine občine Radovljica in njenih organov.
Občinski svet mora predpise, izdane na podlagi tega statuta sprejeti najkasneje do konca leta 1995, razen predpisov, ki jih sprejme v rokih, določenih z zakonom.
109. člen
V primeru, da katerikoli člen tega statuta ni v skladu z veljavno zakonodajo, obdržijo ostali členi svojo veljavnost.
110. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta prenehata veljati statutarni sklep I in statutarni sklep II Občine Bled.
111. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 03-2/94-3
Bled, dne 30. marca 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Bled
Franc Pelko l. r.
