V skladu s 5. točko dogovora ob podpisu splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) sta Gospodarska zbornica Slovenije in Združenje Manager podpisala

Dogovor o kriterijih za individualne pogodbe o zaposlitvi poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v gospodarstvu (v nadaljevanju: kriteriji) usmerja ravnanje udeležencev pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili (v nadaljevanju: pogodbe o zaposlitvi).
Izraz poslovodni delavec pomeni poslovodjo (direktorja) družbe oziroma predsednika uprave družbe. Izraz delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi pomeni vodilne delavce in se nanaša na ostale delavce, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi po teh kriterijih. Izraz družba pomeni vse vrste gospodarskih subjektov.
Delovna mesta in število delavcev, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi po teh kriterijih, določi organ upravljanja družbe v skladu z akti družbe.
Za vprašanja glede materialnih in drugih pravic poslovodnih in vodilnih delavcev (nadomestila plače, regres, jubilejne nagrade, prehrana med delom), ki jih ne urejajo ti kriteriji, veljajo določila splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, kolektivne pogodbe dejavnosti oz. podjetniške kolektivne pogodbe, kot za vse delavce.

Pogodbo s poslovodnim delavcem sklene organ upravljanja družbe. V vsaki pogodbi o zaposlitvi je možno izrecno določiti, da se ti kriteriji neposredno uporabljajo, če pogodba ne določa drugače.
Organ upravljanja družbe sklene pogodbo o zaposlitvi s poslovodnim delavcem, le-ta pa po pooblastilu organa upravljanja z vodilnimi delavci.

Pravice iz pogodbe o zaposlitvi za poslovodnega delavca temeljijo na sprejetih obveznostih in odgovornostih. Le-te so sestavni del pogodbe o zaposlitvi in so določene na podlagi:
– poslovnega načrta družbe,
– ciljev poslovne politike družbe,
– na drug način.
Konkretne kriterije iz gornjih osnov za delovne obveznosti in odgovornosti določi organ upravljanja družbe.

Obveznosti poslovodnega delavca v pogodbi o zaposlitvi morajo biti določene konkretno vsaj za eno poslovno leto. Pogodbeni stranki se dogovorita o načinu spremljanja izvajanja obveznosti po periodičnih obdobjih v poslovnem letu in letnem izkazu poslovnega uspeha oziroma poročilu družbe ter po drugih kazalcih. Načrtovani pozitivni poslovni izid je obvezna sestavina omenjenih obveznosti.
Pri poslovodnih delavcih, ki prevzemajo poslovodno funkcijo v družbah z negativnim poslovnim izidom ali drugih slabo poslujočih družbah, se smiselno uporabljajo določila glede njihovih obveznosti v skladu s sanacijskim načrtom.
Sanacijski načrt družbe mora kot merila za obveznosti poslovodnega delavca vsebovati predvsem:
– povečanje realizacije na zaposlenega,
– znižanje stroškov,
– znižanje negativnega poslovnega izida družbe.

Pri določitvi osnovne bruto plače poslovodnega delavca se za osnovo vzame povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v družbi v zadnjih treh mesecih.
Pri določitvi osnovne bruto plače se upošteva razvrstitev družb na majhne, srednje in velike po 51. členu zakona o gospodarskih družbah.

Osnovna bruto plača poslovodnega delavca ne more biti nižja kot velja za najvišji tarifni razred v veljavni tarifni prilogi k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo, povečana za 10 %.
Poslovodnemu delavcu pripada osnovna bruto plača:
a) v majhni družbi do 3,75-kratna povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v tej družbi v zadnjih treh mesecih;
b) v srednji družbi do 5,35-kratna povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v tej družbi v zadnjih treh mesecih;
c) v veliki družbi do 7,00-kratna povprečna bruto plača na zaposlenega delavca v tej družbi v zadnjih treh mesecih.
Tako opredeljena osnovna bruto plača se lahko v veliki družbi poveča zaradi posebnosti poslovanja (pretežno izvozna usmeritev, razvejanost dejavnosti, dejavnost z nižjo ravnijo izobrazbe zaposlenih, obseg in struktura poslovnih funkcij poslovodnega delavca itd.), vendar največ za 10 %.

Osnovno bruto plačo za vodilne delavce določa poslovodni delavec. Ta plača se določi v naslednjih okvirih:
a) v višini 80 % od osnovne bruto plače poslovodnega delavca, pri čemer se ta odstotek lahko zviša v skladu z obsegom pooblastil vodilnega delavca;
b) osnovna bruto plača vodilnega delavca ne more biti nižja od izhodiščne plače za najvišji tarifni razred po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo.

Udeležba na poslovnem izidu je stimulativni del plač vseh zaposlenih v družbi in je za poslovodne in vodilne delavce odvisna od izpolnitve zastavljenih nalog v pogodbi o zaposlitvi, od dosežene višine pozitivnega poslovnega izida v letnem izkazu poslovnega uspeha oziroma letnem poročilu družbe in povečanja vrednosti kapitala. Pogodbeni stranki opredelita v pogodbi o zaposlitvi poslovodnega delavca dodatna merila za določitev stimulativnega dela, kot npr.:
– izboljšani gospodarski položaj družbe v okviru panoge, merljivo s kazalniki, značilnimi za dejavnost družbe,
– zmanjšanje izgube,
– primerjava dobička družbe in povprečnega dobička panoge,
– gibanje dobička v primerjavi z minulim poslovnim letom,
– primerjava donosnosti kapitala družbe s povprečjem v panogi,
– ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest.
Če se zniža negativni poslovni izid, lahko organ upravljanja družbe določi poslovodnemu delavcu posebno nagrado, odvisno od uresničitve obveznosti v skladu s sanacijskim načrtom.
Delež na pozitivnem poslovnem izidu se lahko izplača v gotovini ali v vrednostnih papirjih.

V pogodbi o zaposlitvi pogodbeni stranki določita še:
– način in obseg pravic do dopolnilnega izobraževanja,
– povračila stroškov službenih potovanj in uporabo službenega vozila,
– sredstva za reprezentanco,
– vrsto, obseg in način zavarovanja.

Če je poslovodni delavec razrešen in mu hkrati preneha delovno razmerje pred potekom roka, določenega v pogodbi o zaposlitvi, mu pripada odškodnina v višini šestkratnika zadnje plače. Ta odškodnina mu ne pripada, če do razrešitve ali prenehanja delovnega razmerja pride po volji poslovodnega delavca.

V pogodbi o zaposlitvi se lahko organ upravljanja in poslovodni delavec sporazumeta o odpravnini ob prenehanju delovnega razmerja tudi v drugih primerih in poleg odškodnine iz točke 10, kar vključuje tudi potek roka po pogodbi o zaposlitvi.
Pri določanju odpravnine se praviloma upoštevajo enaki kriteriji, kot so določeni v pogodbi za ugotavljanje višine stimulativnega dela plače, upoštevajoč pogodbeno obdobje.
Odpravnina za vodilne delavce se oblikuje v ustreznem nižjem razmerju.

Če ob prenehanju delovnega razmerja družba uveljavlja dogovorjeno konkurenčno klavzulo, pripada poslovodnemu delavcu za dobo dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi, po prenehanju delovnega razmerja odškodnina zaradi zmanjšane možnosti pridobivanja dohodkov. Osnovo za odmero odškodnine predstavlja njegova zadnja mesečna bruto plača.

Dogovor o kriterijih velja od dneva podpisa, uporablja pa se od 1. 4. 1994.