Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 - odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94 - odločba US RS, št. U-I-144/94-18, Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) in 1. člena začasnega statutarnega akta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 3/95) je Občinski svet občine Sevnica na seji dne 29. 3. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Sevnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine obsega območja naslednjih naselij:
– Krajevna skupnost Blanca: Blanca, Čanje, Dolnje Brezovo, Kladje nad Blanco, Krajna Brda, Poklek nad Blanco, Selce nad Blanco;
– Krajevna skupnost Boštanj: Apnenik pri Boštanju, Boštanj, Dolenji Boštanj, Gabrje, Jablanica, Jelovec, Kompolje, Konjsko, Križ, Laze pri Boštanju, Log, Lukovec, Mrtovec, Novi Grad, Preska, Radna, Šmarčna, Vrh pri Boštanju;
– Krajevna skupnost Krmelj: Gabrijele, Goveji Dol, Krmelj;
– Krajevna skupnost Loka pri Zidanem mostu: Breg, Čelovnik, Loka pri Zidanem mostu, Okroglice, Račica, Radež, Razbor, Slap, Šentjur na Polju, Žirovnica;
– Krajevna skupnost Primož: Češnjice, Dedna Gora, Dolnje Impolje, Dolnje Orle, Gornje Impolje, Gornje Orle, Mala Hubajnica, Primož, Rogačice, Velika Hubajnica, Znojile pri Studencu;
– Krajevna skupnost Sevnica: Drožanje, Gornje Brezovo, Ledina, Lončarjev Dol, Metni Vrh, Orehovo, Orešje nad Sevnico, Pečje, Podgorica, Prešna Loka, Sevnica, Žigrski Vrh, Žurkov Dol;
– Krajevna skupnost Studenec: Arto, Brezovo, Hudo Brezje, Osredek pri Hubajnici, Ponikve pri Studencu, Rovišče pri Studencu, Studenec, Zavratec;
– Krajevna skupnost Šentjanž: Birna vas, Budna vas, Cerovec, Kal pri Krmelju, Kamenica, Kladje pri Krmelju, Koludrje, Leskovec v Podborštu, Osredek pri Krmelju, Podboršt, Srednik, Svinjsko, Šentjanž, Štajngrob, Veliki Cirnik;
– Krajevna skupnost Tržišče: Drušče, Jeperjek, Kaplja vas, Krsinji Vrh, Malkovec, Otavnik, Pavla vas, Pijavice, Polje pri Tržišču, Skrovnik, Slančji Vrh, Spodnje Mladetiče, Spodnje Vodale, Škovec, Telče, Telčice, Tržišče, Trščina, Vrhek, Zgornje Mladetiče, Zgornje Vodale;
– Krajevna skupnost Zabukovje: Mrzla Planina, Podgorje ob Sevnični, Podvrh, Stržišče, Trnovec, Vranje, Zabukovje nad Sevnico.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
4. člen
Občani se lahko z vlogami obračajo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v tridesetih dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež občine je v Sevnici, Glavni trg 19a.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike in z grbom Občine Sevnica v sredini. Pod grbom je napis Občina Sevnica.
6. člen
Grb občine Sevnica je na modrem ščitu naravnobarvna stilizirana lipa na zeleni trati. Na spodnjih lipovih vejah sta navzven obrnjena poljska škrjanca, ki gledata proti deblu. Na ščitu je trilistna srebrna zidna krona.
7. člen
Praznik občine Sevnica se določi z odlokom.
8. člen
Občina lahko zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem in društvom, podeljuje priznanja.
Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj se določi z odlokom občine.
9. člen
Krajevna skupnost je skupnost v katero se organizirajo prebivalci dela občine.
Krajevna skupnost se ustanovi za več naselij, ki so med seboj prostorsko, upravno-gospodarsko, komunalno, kulturno in zgodovinsko povezana, in kjer so podani še drugi pogoji, ki zagotavljajo možnosti za uresničevanje skupnih interesov in potreb občanov.
Območje občine Sevnica je razdeljeno na deset krajevnih skupnosti: Boštanj, Blanca, Krmelj, Loka pri Zidanem mostu, Primož, Sevnica, Studenec, Šentjanž, Tržišče in Zabukovje.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
10. člen
Del krajevne skupnosti se lahko izloči iz krajevne skupnosti in priključi k sosednji krajevni skupnosti, če se za to v tem delu krajevne skupnosti in v krajevni skupnosti, kateri se ta del želi priključiti, na referendumu odloči večina volivcev, ki so glasovali, in če tudi preostali del krajevne skupnosti izpolnjuje pogoje za novo krajevno skupnost.
Pred izločitvijo in priključitvijo iz prvega odstavka tega člena morajo krajevne skupnosti izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
11. člen
Skupne potrebe, interese in naloge, zadovoljujejo in uresničujejo občani v krajevni skupnosti z delom in sredstvi, ki jih sami prispevajo, s sredstvi, ki jih krajevna skupnost samostojno ustvari z določenimi dejavnostmi, z dopolnilnimi sredstvi iz proračuna občine in z drugimi sredstvi.
12. člen
Krajevna skupnost ima svoj statut, ki podrobneje določa naloge, način financiranja ter načela za organiziranost in delovanje organov krajevne skupnosti.
Soglasje k statutu krajevne skupnosti daje občinski svet.
13. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva iz proračuna občine.
14. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
15. člen
Občina Sevnica se lahko povezuje v pokrajino.
Občina Sevnica sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
16. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene z zakonom in s tem statutom.
Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
– upravlja občinsko premoženje,
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine,
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj,
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe,
– ustanavlja in ukinja javne zavode,
– pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja,
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte,
– pospešuje vzgojnoizobraževalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično, kulturno in drugo dejavnost na svojem območju,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– organizira nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini,
– skrbi za požarno varnost,
– zagotavlja izvensodno poravnavo sporov,
– organizira pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sprejema statut občine in druge splošne akte,
– organizira občinsko upravo,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– sklepa pogodbe o odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah in drugih razmerjih,
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine,
– ustvarja pogoje za delovanje institucij civilne družbe,
– ustvarja pogoje za delo političnih strank,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
17. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za pridobitev zemljišč za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– organiziranje oskrbe naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– pospeševanje razvoja malega gospodarstva,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– predpisovanje prometne ureditve, in urejanje lokalnega prometa,
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
III. ORGANI OBČINE, DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA IN ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
1. Skupne določbe
18. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima tudi podžupana, tajnika občine, občinsko volilno komisijo in svet krajevnih skupnosti, ki ga sestavljajo predsedniki sveta krajevne skupnosti.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
19. člen
Mandatna doba organov občine, podžupana, tajnika občine, občinske volilne komisije in sveta krajevnih skupnosti traja štiri leta.
Župan in tajnik občine opravljata funkcijo poklicno.
Člani občinskega sveta, podžupan, člani nadzornega odbora, člani občinske volilne komisije in člani sveta krajevnih skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
20. člen
Delo organov občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu organov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določata statut občine in poslovnik občinskega sveta.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih organov občine, ki so zaupne narave. Stopnjo zaupnosti določi župan ali občinski svet.
21. člen
Organi občine, občinska volilna komisija in svet krajevnih skupnosti so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
22. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut in spremembe statuta občine,
– sprejema statutarni odlok,
– odloča o pobudi za spremembo in dopolnitev statuta občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
– sprejema začasne nujne ukrepe pri naravnih nesrečah,
– sprejema proračun občine in zaključni račun,
– imenuje in razrešuje občinsko volilno komisijo,
– imenuje in razrešuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje tajnika občine,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– voli predsednika in podpredsednika občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– daje soglasje k imenovanju direktorjev zavodov,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– odloča o podelitvi občinskih priznanj,
– razpisuje referendum in posvetovalni referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestila članom občinskega sveta, članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborov občinskega sveta,
– ustanavlja javne gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa cene za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k statutu krajevne skupnosti,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ,
– odloča o drugih zadevah lokalnega javnega pomena in o zadevah, ki jih določa zakon in statut občine.
23. člen
Občinski svet ima dve stalni komisiji; komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter komisijo za pripravo statuta občine in poslovnika sveta.
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, imenuje občinski svet na svoji prvi seji izmed članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije kot svoja delovna telesa. Člane komisij imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
Sestavo, naloge in način dela komisij določa poslovnik občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu. Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
25. člen
Občinski svet ima 25 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega organa kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
26. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
27. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
29. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga skupina najmanj sedmih članov občinskega sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik občinskega sveta je lahko razrešen na predlog najmanj sedmih članov občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko razreši predsednika občinskega sveta le tako, da obenem z večino glasov vseh članov občinskega sveta izvoli novega predsednika občinskega sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo in na predlog župana.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Predsednik občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na zahtevo večine vseh članov občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta mora sklicati sejo občinskega sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
31. člen
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga predsednik občinskega sveta na lastno pobudo in na predlog župana.
Uvrstitev zadev na dnevni red, njihovo obravnavanje in prednostni vrstni red obravnave lahko predlaga tudi vsak član občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloči občinski svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določena točka dnevnega reda namenjena vprašanjem, ki jih postavljajo člani občinskega sveta županu. Odgovor na postavljeno vprašanje mora biti posredovan v pisni obliki praviloma do naslednje seje občinskega sveta, najkasneje pa v treh mesecih od seje na kateri je bilo vprašanje postavljeno.
32. člen
Seje občinskega sveta so javne. Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Župan ima pravico in dolžnost udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati.
Predstavniki nadzornega odbora in predstavniki komisij in odborov občinskega sveta so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta, če ta tako zahteva zaradi vsebine obravnavane problematike.
33. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon, ta statut ali poslovnik občinskega sveta določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta ali večina vseh članov občinskega sveta.
34. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov občine.
Občinski svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Odbori občinskega sveta
35. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za finance in proračun,
– odbor za kmetijstvo,
– odbor za komunalno dejavnost in infrastrukturo,
– odbor za kulturo in šport,
– odbor za malo gospodarstvo,
– odbor za otroško varstvo in šolstvo,
– odbor za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– odbor za priznanja,
– odbor za varstvo in urejanje okolja,
– odbor za vloge in pritožbe,
– odbor za zdravstveno varstvo in socialo.
Sestavo, naloge in način dela odborov občinskega sveta, določi občinski svet z odlokom.
36. člen
Člane odborov občinskega sveta imenuje občinski svet izmed sebe in izmed drugih občanov.
Kandidate za člane odborov občinskega sveta lahko predlagajo člani občinskega sveta, stranke in občani.
Člani odborov občinskega sveta so imenovani na podlagi zaprte liste kandidatov, z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov predloži občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
37. člen
Člani odbora občinskega sveta so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani odbora posamično.
Če na ta način niso imenovani vsi člani odbora občinskega sveta, lahko občinski svet namesto kandidatov, ki niso dobili potrebne večine glasov, predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov odbora občinskega sveta, se glasovanje ponovi na naslednji seji občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora občinskega sveta.
38. člen
Odbor občinskega sveta ima najmanj pet članov, od tega najmanj dva člana občinskega sveta.
Predsednika odbora občinskega sveta izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora občinskega sveta.
39. člen
Predlog za razrešitev odbora občinskega sveta lahko podajo člani občinskega sveta, stranke in občani.
Odbor občinskega sveta je razrešen, če občinski svet obenem z večino glasov vseh članov občinskega sveta, imenuje nov odbor občinskega sveta.
Občinski svet imenuje nov odbor tudi v primeru, če so tri seje odbora občinskega sveta zaporedoma nesklepčne.
4. Nadzorni odbor
40. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
41. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Kandidate za člane nadzornega odbora lahko predlagajo člani občinskega sveta, stranke in občani.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor šteje pet članov. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov nadzornega odbora.
Glede imenovanja in razrešitve nadzornega odbora se smiselno uporabljajo določbe tretjega odstavka 36. člena in določbe 39. člena tega statuta.
5. Svet krajevnih skupnosti
42. člen
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini.
Svet krajevnih skupnosti se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo sveta krajevnih skupnosti skliče župan občine, ki do izvolitve predsednika sveta krajevnih skupnosti tudi vodi sejo.
Svet krajevnih skupnosti izmed sebe izvoli predsednika in določi način nadaljnjega dela.
43. člen
Svet krajevnih skupnosti daje predloge in mnenja občinskemu svetu, županu, nadzornemu odboru in odborom občinskega sveta, o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na proračun občine, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Predlogi in mnenja sveta krajevnih skupnosti morajo biti dostavljeni naslovniku iz prvega odstavka tega člena v pisni obliki in to najkasneje dva dni pred obravnavano zadevo.
6. Župan
44. člen
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa na predlog župana voli občinski svet z večino glasov vseh članov občinskega sveta.
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstavka 25. člena tega statuta.
Podžupan ne more biti imenovan izmed članov občinskega sveta.
Glede prenehanja mandata župana se smiselno uporabljajo določbe 26. člena tega statuta.
45. člen
Župan:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– ima pravico predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– vodi, usmerja in nadzoruje občinsko upravo,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja do višine enega milijona tolarjev,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Če gre pri odločanju iz šeste alinee tega člena za vrednost, ki presega navedeni znesek, odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja občinski svet.
46. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno skladnosti splošnega akta z ustavo in zakonom.
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
47. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
7. Organi krajevne skupnosti
48. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti šteje najmanj pet in največ enajst članov.
Svet krajevne skupnosti volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
49. člen
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Redne volitve v svet obstoječe krajevne skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Način volitev podrobneje določa statut krajevne skupnosti.
50. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost, in ki so podrobneje opredeljene v statutu krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
51. člen
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti.
Svet krajevne skupnosti imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge za katere ga zadolži predsednik.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
52. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
53. člen
Zbor občanov sestavljajo občani, ki imajo na območju, za katerega se sklicuje zbor, volilno pravico.
Zbor veljavno sklepa, če je navzočih vsaj pet odstotkov občanov z območja za katerega je zbor sklican, sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih občanov.
Po preteku dvajsetih minut od sklica zbora občanov lahko le-ta sprejme priporočila tudi ob manjši udeležbi.
54. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezni del. Skliče ga župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, na pobudo sveta krajevnih skupnosti ali na pobudo petih odstotkov volivcev v občini oziroma njenem posameznem delu.
Zbor občanov v krajevni skupnosti skliče predsednik krajevne skupnosti na lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo petih odstotkov volivcev v krajevni skupnosti.
55. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
56. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
57. člen
Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Posvetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Posvetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
Posvetovalni referendum ne zavezuje občinskega sveta.
Glede izvedbe posvetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 55. in 56. člena tega statuta.
58. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih organov občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih organov občine, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
IV. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
59. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana.
60. člen
Občinska uprava v okviru pravic in dolžnosti občine izvaja zakone, odloke ter druge splošne in posamične akte, odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, pripravlja predloge splošnih in posamičnih aktov občine ter opravlja strokovna in administrativna dela za občinski svet, župana, nadzorni odbor, komisije in odbore občinskega sveta.
Občinska uprava je glede izvrševanja odločitev občinskega sveta odgovorna občinskemu svetu, v zadevah, ki jih nanjo prenese država, pa tudi pristojnemu ministrstvu.
61. člen
Naloge občinske uprave opravljajo oddelki in splošna služba. Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave skrbi tajnik občine.
Župan lahko pooblasti tajnika občine za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Tajnik občine je za delo občinske uprave odgovoren županu.
62. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan v aktu o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi.
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik občine, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občine.
63. člen
Zaposleni v občinski upravi so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter aktom o sistemizaciji delovnih mest v občinski upravi, določi župan.
64. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava.
65. člen
Posamične akte o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti občine izdaja tajnik občine, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
66. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti občine in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
67. člen
Tajnik občine skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku ter zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
68. člen
O upravnih stvareh lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev, ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Administrativna dela v občinski upravi lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
69. člen
O pritožbah zoper posamične akte o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča župan.
O pritožbah zoper posamične akte o upravnih stvareh, ki jih v zadevah iz prenesene državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
70. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet. O izločitvi tajnika odloča župan. O izločitvi uradne osebe odloča župan.
V. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
71. člen
Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– oskrba s plinom,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
72. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– druga področja določena v tem statutu.
73. člen
Občina lahko zagotavlja izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb in z dajanjem koncesij.
74. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
VI. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
75. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin odloča občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov.
76. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
77. člen
Prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
Proračun občine sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
78. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom in s tem statutom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
79. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan in tajnik ter o tem enkrat letno poroča občinskemu svetu.
80. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom drugače določeno.
81. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov:
– uporabljajo sredstva rezerve občine,
– najame posojilo največ do 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta.
O najetju posojila odloča župan.
82. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
83. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračunu, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
84. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun občine, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
Zaključni račun proračuna sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov.
85. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
86. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet. O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
87. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.
88. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
89. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– dohodki od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
90. člen
Če občina s prihodki iz 88. člena tega statuta ne more zagotoviti financiranja zagotovljene porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
91. člen
Finančno poslovanje izvršuje finančna služba.
Delo finančne službe nadzorujejo župan, tajnik in nadzorni odbor.
VII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
92. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, proračun občine, zaključni račun proračuna, prostorske in druge plane razvoja, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
93. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
94. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
95. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave, določa način njihovega dela in ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
96. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Proračun občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
97. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
98. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
99. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
2. Postopek za sprejem odloka
100. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, odbor občinskega sveta ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
101. člen
Postopek za sprejemanje odlokov in drugih splošnih aktov občine in njenih organov se določi v poslovniku občinskega sveta.
102. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
3. Posamični akti občine
103. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
VIII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
104. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
105. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
106. člen
Občinski svet ali župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
107. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
108. člen
Odbori občinskega sveta so za potrebe in na zahtevo občinskega sveta dolžni oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru Republike Slovenije.
IX. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
109. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost - pokrajino - zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim aktom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
110. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini, in so določene s pokrajinskim statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
111. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
112. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občinami in ugotovi njihova volja.
X. CIVILNA OBRAMBA IN CIVILNA ZAŠČITA
113. člen
Organi občine določijo svojo organizacijo in način dela v vojni tako, da zagotovijo nepretrgano opravljanje nalog iz svoje pristojnosti.
Župan sprejema potrebne ukrepe in akte, če se občinski svet ne more sestati, in jih predloži v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
114. člen
Občini lahko vlada v vojnem stanju naloži, da opravlja določene naloge v zvezi z izvajanjem civilne obrambe.
Župan lahko predlaga upravnemu organu, pristojnemu za obrambne zadeve, da se na delovno dolžnost razporedijo občinski delavci, potrebni za delo v vojni.
115. člen
Občina v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti, ki jih nalaga zakon, na svojem območju organizira in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Občina lahko pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodeluje z drugimi občinami.
116. člen
Za organizacijo in izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami skrbi župan.
Župan sprejema načrte zaščite in reševanja, skrbi za organizacijo in izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč, za zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč ter za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih.
Za operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah imenuje župan poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite.
117. člen
Občina organizira izobraževanje in usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito ter za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
118. člen
Sredstva za financiranje svojih nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zagotavlja občina v proračunu.
XI. SPREMEMBE STATUTA OBČINE
119. člen
Pobudo za spremembo statuta občine lahko dajo občinski svet, župan, odbori občinskega sveta in krajevne skupnosti.
O pobudi, da se začne postopek in o uvedbi postopka za spremembo statuta občine, odloča občinski svet.
120. člen
Na podlagi sprejetega sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta občine pripravi komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta osnutek sprememb in dopolnitev statuta občine in ga predloži občinskemu svetu, ta pa ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi posreduje komisija za pripravo statuta občine in poslovnika občinskega sveta občinskemu svetu predlog sprememb statuta.
Sprememba statuta je sprejeta, če glasuje zanjo dvetretjinska večina vseh članov občinskega sveta.
121. člen
Posamezne določbe statuta občine se lahko konkretneje razčlenijo ali dopolnijo s statutarnim odlokom, ki se sprejme po enakem postopku kot spremembe in dopolnitve statuta občine.
XII. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE
122. člen
Do sprejetja ustreznih aktov občine Sevnica se smiselno uporabljajo predpisi prejšnje občine, ki so veljali ob uveljavitvi tega statuta, kolikor niso v nasprotju z veljavno zakonodajo in tem statutom.
123. člen
Do sprejetja odloka o prazniku občine Sevnica je praznik Občine Sevnica 12. november.
124. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati začasni statutarni akt občine Sevnica (Uradni list RS, št. 3/95).
125. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01200-0002/95
Sevnica, dne 29. marca 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Sevnica
Martin Novšak, dipl. inž. l. r.
