Na podlagi Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I) in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, 72/93; – odločba US RS,U-I-13/94-95, 45/94 – odločba US RS, U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94 ter 14/95) je Občinski svet občine Zavrč na 2. izredni seji dne 14. aprila 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Zavrč
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE OBČINE
1. člen
Občina Zavrč je temeljna samoupravna lokalna skupnost.
Območje Občine Zavrč obsega območja naslednjih naselij: Belski vrh, Drenovec, Gorenjski vrh, Goričak, Hrastovec, Korenjak, Pestike, Turški vrh in Zavrč.
2. člen
Občina varuje koristi svojih občanov.
V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno preko organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba.
Sedež Občine Zavrč je v Zavrču, Zavrč 11.
6. člen
Občina ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike s premerom 3,5 cm.
Ob zgornjem robu je besedilo Občina Zavrč, ob spodnjem robu pa Zavrč.
Občina ima svoj simbol, ki ga predstavlja veja vinske trte z dvema listoma in grozdom.
Občina z odlokom določi občinski praznik in rabo simbola.
7. člen
Občina Zavrč se lahko povezuje v pokrajino.
Občina Zavrč sodeluje z drugimi občinami pri opravljanju skupnih zadev po načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
II. NALOGE OBČINE
8. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse zadeve lokalnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke in druge dajatve,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja lokalne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– sprejema načrt zaščite in reševanja ter požarnega varstva,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2. skrbi za:
– delovanje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine,
– pospeševanje delovanja službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine,
– socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojo, izobraževanje, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije.
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja in ustanavlja lokalne javne službe,
– vodi in ustanavlja javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in potmi.
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov in komisij ter občinske uprave,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraženja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti, vse iz občinske pristojnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče prenose v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom in druge dejavnosti,
– zagotavlja sredstva za zaščito in reševanje ter požarno varnost,
– zagotavlja sredstva za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
5. vzdržuje: -
– lokalne javne ceste,
– javne poti,
– rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne in energetske komunalne objekte.
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine zlasti na področju drobnega gospodarstva in kmetijstva,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
7. zagotavlja in organizira:
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju,
– vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– druge naloge s področja zaščite in reševanja na svojem območju,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami in izvensodno poravnavo sporov.
8. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine,
9. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina.
9. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge javne dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, poslovne prostore in druge občinske objekte,
10. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo, kot obvezno lokalno službo,
– varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju,
– varstvo naravne in kulturne dediščine iz občinske pristojnosti,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– skrbi za pospeševanje kmetijstva, obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja in prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj, zlasti socialnih stanovanj
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
11. člen
Organi občine so občinski svet, župan, občinski odbori in nadzorni odbor. Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani organov občine in komisije opravlja jo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
12. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
13. člen
Funkcionarji občine so župan, predsednik sveta in tajnik občine.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu.
Enako obveščajo javnost o svojem delu župan ter odbori.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
15. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
17. člen
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– pridobiva sredstva za delovanje občinskih organov,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore,
– na predlog župana imenuje tajnika,
– imenuje in razrešuje: sekretarja sveta, člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,
– daje mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnikov upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana, tajnika, ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora ter komisij,
– ustanavlja javna podjetja in javne zavode ter druge javne službe,
– podeljuje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– predpisuje lokalne davke in upravne takse,
– imenuje predstavnike v upravne odbore in skupščine javnih podjetij,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
18. člen
Občinski svet ima sedem članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
19. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika vodi sejo najstarejši član sveta.
20. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
21. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha veljati mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
22. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in enega podpredsednika občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
23. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi.
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
24. člen
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov, zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika sveta in župana.
Sekretarja sveta imenuje občinski svet.
25. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jo sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta skupnaj z zahtevo za sklic seje.
Župan ima pravico predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu, predstavnikom odborov ter občinski upravi.
26. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati.
27. člen
Seje občinskega sveta so javne.
28. člen
Če se na seji sveta obravnavajo vprašanja, ki so zaupne narave, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
29. člen
Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
30. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočnih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno.
Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
31. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela sveta, odborov in komisij, postopek odločanja na organih in razmerja občinskega sveta do drugih občinskih organov.
Svet sprejme poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Občinski odbori in komisije
32. člen
Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
33. člen
Občinski svet ima naslednje odbore:
– odbor za gospodarstvo,
– odbor za finančne zadeve in premoženje,
– odbor za prostor in okolje,
– odbor za družbene zadeve.
34. člen
Občinske odbore sestavljajo najmanj trije člani. Od teh je najmanj en član imenovan izmed članov občinskega sveta, ostali člani odbora pa so zunanji člani.
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov.
Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani občinskega sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.
35. člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja.
Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji občinskega sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
36. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Občinski svet lahko ustanovi tudi druge komisije.
37. člen
Odbor za gospodarstvo opravlja naslednje naloge:
– obravnava letni gospodarski načrt občine,
– spremlja stanje na področju malega gospodarstva,
– skrbi za izgradnjo podjetniške infrastrukture,
– predlaga ukrepe občinskim organom za spodbujanje malega gospo darstva,
– usmerja porabo sredsev za spodbujanje razvoja malega gospodar stva,
– spremlja stanje na področju kmetijstva,
– usmerja pospeševanje kmetijske proizvodnje in daje mnenje k porabi sredstev za tovrstne namene,
– sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov obči ne in prostorsko-izvedbenih aktov za posege v kmetijski prostor,
– na zahtevo sveta daje mnenje o vprašanjih s področja gospodar stva iz pristojnosti občine,
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
38. člen
Odbor za finančne zadeve in premoženje opravlja naslednje naloge:
– obravnava proračun in zaključni račun občine,
– spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja,
– na zahtevo sveta daje mnenje o vprašanjih s področja financ in gospodarjenja z občinskim premoženjem,
– predlaga občinskemu svetu letni program in finančni načrt iz svojega področja,
– spremlja izvajanje gospodarskih javnih služb,
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
39. člen
Odbor za prostor in okolje opravlja naslednje naloge:
– obravnava prostorske plane občine,
– predlaga občinskemu svetu politiko prostorskega razvoja občine,
– obravnava problematiko v zvezi z varstvom okolja ter predlaga občinskemu svetu ustrezne ukrepe,
– predlaga občinskemu svetu letni program in finančni načrt s področja komunalnega gospodarstva,
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
40. člen
Odbor za družbene zadeve opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko dokumentacijsko dejavnostjo, športom in rekreacijo ter drugimi področji družbenih dejavnosti,
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga občinskemu svetu v sprejem,
– predlaga občinskemu svetu letni program in finančni načrt s področja družbenih dejavnosti,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini,
– opravlja izvensodno poravnavo sporov,
– opravlja druge naloge s področja družbenih dejavnosti in sociale,
– opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.
41. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
– obravnava temeljna vprašanja s področja kadrovske politike iz pristojnosti občinskega sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
– pripravlja in daje občinskemu svetu predloge za imenovanje in razrešitve, če za to po zakonu ali po tem statutu ni pristojen drug organ,
– opravlja naloge, za katere je tako določeno v zakonu,
– opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti občinski svet.
42. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru. Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli novi odbor.
4. Nadzorni odbor
43. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem in premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
44. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta.
Listo kandidatov določi na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
45. člen
Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Župan opravlja svojo funkcijo praviloma nepoklicno.
46. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun in zaključni račun proračuna,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– sklepa pogodbe, usmerja in odreja porabo proračunskih sredstev,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave in predlaga občinskemu svetu imenovanje tajnika.
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega ramerja za poslenih v občinski upravi,
– sprejema začasne nujne ukrepe,
– ima splošno pooblastilo za odločanje o pridobitvi ali odsvojitvi premoženja v lasti občine, katerega posamična vrednost ne presega 500.000 tolarjev ter pooblastilo, da odloča o dajanju v najem in zakup premoženja občine,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
47. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
48. člen
Župana nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti občinski funkcionar, ki ga določi župan.
O tem izda župan pisno listino.
IV. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
49. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
50. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več naselij.
51. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinei.
52. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta in na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
53. člen
Sklic zbora občanov se objavi na krajevno običajen način, najmanj 8 dni prej.
Zbor občanov se skliče na nedeljo, vendar ne na državni praznik.
V razpravi in pri odločanju na zborih občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno prebivališče na območju zbora občanov.
Delo zbora vodi župan.
Mnenja in priporočila sprejme zbor z večino navzočih volivcev.
54. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
55. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena s tem statutom, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
56. člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali njeni del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
57. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
V. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
58. člen
Občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju.
V občinski pristojnosti je:
– spremljanje nevarnosti, obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– organiziranje in vzdrževanje sredstev za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom zvez,
– načrtovanje in izvajanje zaščitnih ukrepov,
– izdelava ocen ogroženosti ter načrtov zaščite in reševanja,
– organiziranje, razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite
– organiziranje in opremljanje organov, enot in služb civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavljanje nujnih sredstev za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– izvajanje programov usposabljanja občinskega pomena,
– organiziranje in vodenje zaščite, reševanja in pomoči na območju občine,
– usklajevanje načrtov in drugih priprav za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami.
59. člen
Župan:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih.
60. člen
Za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah župan imenuje poveljnika zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite.
Poveljniki civilne zaščite iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni nadrejenim poveljnikom civilne zaščite.
Poveljnik civilne zaščite je za svoje delo odgovoren županu.
61. člen
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite, reševanja in pomoči se organizira občinski štab civilne zaščite.
VI. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
62. člen
Organizacija uprave se določi z odlokom, ki ga sprejme svet v skladu s tem statutom.
Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom.
63. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren občinskemu svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občine.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
64. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, ki opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
65. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
66. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo: tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Delavci s predhodnega odstavka so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, sistemizacijo delovnih mest ter pravilnikom o plačah določi župan.
Plačo tajnika občine določi občinski svet.
67. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča v upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
68. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenešene državne pristojnosti in na podlagi javnih poooblastil, če z zakonom ni drugače določeno.
69. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
70. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika in drugih uradnih oseb odloča župan, ki lahko za odločanje pooblasti drugega delavca občinske uprave.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
71. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pritojnosti izdaja župan, občinski svet ter pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
72. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
73. člen
Občina organizira javne službe ali pa izvaja ustanoviteljske pravice do javnih podjetij, ustanovljenih za območje več občin na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih, odpadnih padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
74. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo.
75. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanavlja občina sama ali skupaj z drugimi občinami javna podjetja in javne zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
76. člen
Občinski svet podrobneje z odlokom o gospodarskih javnih službah določi v skladu s tem statutom vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javno podjetje in javni zavod in druge javne službe v skladu z zakonom in tem statutom.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
77. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet in župan odločata o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin v skladu s tem statutom.
78. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
79. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovai odhodki.
V računu financiranja se izkažejo odplačevanje dolgov ter zadolževanje občine.
80. člen
Če občina s svojimi prihodki ne more zagotoviti financiranja zagotovljene porabe, se zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu.
81. člen
Proračun in zaključni račun proračuna predlaga občinskemu svetu v sprejem župan.
82. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
83. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
84. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo, največ do 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
85. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodkov. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
86. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče v skladu z zakonom, preprečevanje epidemij živali, živalskih kužnih bolezni in rastlinskih škodljivcev,
2. za zagotovitev sredstev v proračunu, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezervo do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o porabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
87. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
88. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
89. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejemu odločitve.
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, za katero se daje poroštvo.
90. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi izvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
91. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občina predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, določene z zakonom.
92. člen
Finančno poslovanje izvršuje občinski urad.
Finančno poslovanje občinskega urada nadzoruje župan in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Sploški akti občine
93. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta, odborov in komisij.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
94. člen
Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta.
Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predloži tudi vsak posamezni član občinskega sveta.
95. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
96. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija občinskega sveta, odborov in komisij ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta, odborov in komisij.
97. člen
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, odloča o organizaciji občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavljanja javne službe.
Z odlokom uredi občina tudi zadeve iz prenešene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
98. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
99. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
100. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela občinskega urada pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
101. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
102. člen
Odlok lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta ali najmanj 5 % volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
103. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
104. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval pri obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje pri vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
105. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj petnajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
106. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
107. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
108. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj četrtina članov občinskega sveta, če utemeljijo razloge, zakaj amandmaja niso vložili v roku iz prejšnjega odstavka tega člena.
109. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok je v celoti sprejet na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.
O predlogih drugih splošnih aktov razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Občinski svet določi uradno glasilo, v katerem se objavljajo statut, odlok in drugi predpisi občine.
3. Posamični akti občine
110. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
111. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinski urad, na drugi stopnji pa župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenešene pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
112. člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
113. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem postopku spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblast in nadzor.
Župan lahko sproži upravni spor tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
114. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postokih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
115. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine ali pokrajine.
Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje predlagatelju predpisov in Državnemu zboru.
X. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
116. člen
Zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena se občina lahko povezuje v pokrajino.
Pokrajina se ustanovi na širšem geografsko zaokroženem območju, na katerem se odvija pomemben del družbenih, gospodarskih in kulturnih odnosov tam živečega prebivalstva in na katerem je glede na površino ozemlja, število prebivalstva ter obstoječih potencialnih gospodarskih zmogljivosti mogoče planirati razvoj, ki bo pospeševal gospodarsko, kulturno in socialno ravnotežje v pokrajini in državi.
Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitve občinskih svetov, sprejetih z dvetretjinsko večino vseh članov.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
117. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta sklene, da se občina poveže v skupnosti ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
118. člen
Predpisi Občine Ptuj v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve, iz 21. in 22. člena zakona o lokalni samoupravi, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot občinski predpisi in jih izvršujejo ter s svojimi predpisi nadomeščajo organi občine.
119. člen
Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s predpisi o lokalni samoupravni in s tem statutom, je treba uskladiti najkasneje do 3l. 12. 1996.
120. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha delovati Krajevna skupnost Zavrč. Takoj po uveljavitvi statuta se odpravi žiro račun Krajevne skupnosti Zavrč, premoženje te krajevne skupnosti pa postane premoženje Občine Zavrč.
121. člen
Javna podjetja s področja gospodarskih javnih služb, skladi ter javni in drugi zavodi, ustanovljeni z akti prejšnje Občine Ptuj, se financirajo iz proračuna Občine Zavrč le za opravljanje tistih del, za katere sklene z njimi Občina Zavrč pogodbo.
122. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep Občine Zavrč, ki je bil sprejet 6. 1. 1995 in objavljen v Uradnem vestniku Občin Ormož in Ptuj št. 3, dne 16. 2. 1995.
123. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zavrč, dne 14. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Zavrč
Pongrac Ivan l. r.
