Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in 57/94) je Občinski svet občine Dobrepolje na 4. seji dne 6. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Dobrepolje
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje občine Dobrepolje obsega območja naslednjih naselij: Bruhanja vas, Cesta, Četež pri Strugah, Hočevje, Kolenča vas, Kompolje, Lipa, Mala vas, Paka, Podgora, Podgorica, Podpeč, Podtabor, Polom, Ponikve, Potiskavec, Predstruge, Pri Cerkvi-Struge, Rapljevo, Seč, Tisovec, Tržič, Videm, Vodice, Vrbovec, Zagorica, Zdenska vas.
Občina ima grb. Vsebino in obliko grba sprejme občinski svet s posebnim sklepom.
2. člen
Občina varuje interese svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog lahko povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine Dobrepolje je na Vidmu št. 35.
Občina ima svoj pečat, ki vsebuje označbo (grb) in ime občine.
Začasno se lahko uporablja pečat, ki nima grba.
6. člen
V občini so ustanovljene vaške skupnosti in sicer v vsaki vasi v občini, razen v vaseh Seč, Polom in Vrbovec, ki imajo skupno vaško skupnost.
V eno vaško skupnost se lahko združi tudi več vasi, če se tako skupno odločijo.
7. člen
Občinski svet praviloma predhodno dobi mnenje organov vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
8. člen
Občina Dobrepolje se lahko povezuje v pokrajino, če tako odloči občinski svet z dvetretjinsko večino.
2. NALOGE OBČINE
9. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom :
1) na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja občinske javne službe;
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
– sprejema načrt lokalne skupnosti za varstvo pred požari na predlog občinske gasilske zveze;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določa organizacijo in način dela v vojni.
2) pospešuje razvoj:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojne, izobraževalne, raziskovalne, informacijsko dokumentacijske, društvene, turistične, kulturne in knjižnične dejavnosti;
– športa in rekreacije;
– požarne varnosti in gasilstva;
– osebne in vzajemne zaščite prebivalcev, ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč.
3) na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja ter zavode in javne službe;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
– vodi organizacijo za zaščito, reševanje in pomoč.
4) s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti, rekreacijske in javne površine;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za požarno varnost in gasilstvo;
– zagotavlja sredstva za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– opremlja občinske enote in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– organizira sistem alarmiranja.
5) s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, ter za urejeno zbiranje odpadkov in varstvo okolja pred bolečimi posegi v prostor.
6) zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov.
7) pridobiva vse vrste premoženja in razpolaga z občinskim premoženjem in javnim dobrim.
8) sklepa pogodbe:
– o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin in o koncesijah,
– z društvi in drugimi organizacijami za opravljanje gasilske javne službe, ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.
10. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– organizacijo dimnikarske službe,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– pripravo kurirske službe in izvajanje mobilizacije,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov,
– informiranje občanov.
11. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
3. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
12. člen
Organi občine so občinski svet, župan, podžupan, občinski odbori in komisije ter nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so funkcionarji.
Občina ima tudi svet vaških skupnosti.
V občini se ustanovi štab civilne zaščite, ki ga vodi poveljnik.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno, razen župana, ki je lahko tudi profesionalec.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Svet vaških skupnosti se voli za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno. Če občinski organ obravnava zadeve zaupne narave sklene, da se javnost izključi.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo predstavnikov občanov in javnih občil na sejah občinskega sveta, občinskih odborov in komisij, ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Predstavniki občanov so dolžni svoje prisostvovanje na seji najaviti sklicatelju najmanj dan pred sejo. Predstavniki javnosti nimajo pravice sodelovanja v razpravi. Število prisotnih na posamezni seji določi organ, ki sejo sklicuje.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov in komisij.
Za obveščanje javnosti ima občina občinsko informativno glasilo. Način in obliko delovanja glasila sprejme občinski svet s posebnim sklepom.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
15. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
16. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– na predlog župana sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore in komisije ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora, ter člane odborov in komisij občinskega sveta,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– nadzoruje delo odborov in komisij, župana in podžupana, ter občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– na predlog župana določa organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– na predlog župana imenuje tajnika občinske uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– na predlog župana odloča o najemu občinskega posojila,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in komisij, ter nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in sprejme program izvajanja,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
17. člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
18. člen
Občinski svet ima 12 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter občinski uradniki in drugi javni uslužbenci v občini ne morejo biti člani občinskega sveta.
19. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
20. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in izvajanju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po navodilih predsednika. Sekretarja imenuje občinski svet izmed delavcev občinske uprave. Ostalo administrativno in strokovno pomoč pri delu občinskih organov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
21. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina vseh članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
22. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za pobude, predloge in vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu, ter za odgovore nanje.
23. člen
Mandatna doba članov občinskega sveta traja štiri leta.
Članu občinskega sveta preneha mandat če:
– izgubi volilno pravico,
– postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od šest mesecev,
– v treh mesecih ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Če članu občinskega sveta preneha funkcija iz razlogov iz drugega odstavka tega člena, ga na tej funkciji nadomesti naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, ga nadomesti tisti kandidat, kateremu je poleg izvoljenih pripadal najboljši količnik.
24. člen
Župan ima pravico prisostvovati sejam občinskega sveta, sodelovati v razpravi in dajati predloge sklepov in odlokov. Predstavniki občinskih odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta, ter odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
25. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, ali kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.
26. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Župan
27. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa izvoli občinski svet na predlog župana. Mandatna doba župana traja štiri leta.
Županu preneha mandat če:
– izgubi volilno pravico,
– postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od šest mesecev,
– v treh mesecih ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana,
– odstopi.
Županu preneha mandat, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Če županu preneha mandat iz razlogov iz tretjega odstavka tega člena, ga začasno nadomsti podžupan. Občinski svet pa mora najkasneje v roku dveh mesecev po ugotovitvi, da je županu prenehal mandat razpisati nadomestne volitve. Mandat tako izvoljenemu županu traja do konca mandatne dobe prejšnjega župana. Če je župan izgubil mandat pol leta pred iztekom mandatne dobe, ga lahko do konca mandatne dobe nadomešča podžupan.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno.
28. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga občinskemu svetu tajnika občinske uprave,
– določi sistematizacijo delovnih mest občinske uprave,
– odloča o imenovanju in sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za smotrno porabo proračunskih sredstev,
– skrbi za tekoče delovanje funkcij v občini, ki so pomembne za življenje in delo občanov in pravnih oseb v občini,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov, ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab Civilne zaščite občine, ter poverjenike za Civilno zaščito na predlog poveljnika štaba,
– sprejme načrte zaščite in reševanja na predlog štaba Civilne zaščite,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti.
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
29. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
30. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta občinskih odborov in komisij, na njih sodelovati in dajati predloge o vsebini sklepov in odlokov, predlagati sklic redne ali izredne seje. Sej nadzornega odbora pa se sme udeleževati le na povabilo nadzornega odbora.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje občinskega sveta v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
31. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog, ter ga je dolžan sproti obveščati o občinski problematiki.
32. člen
Operativno strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab Civilne zaščite občine. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom Civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
4. Nadzorni odbor
33. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
34. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov. Nadzorni odbor ima tri člane.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov predlaga komisija za mandatna vprašanja volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Občinski odbori in komisije
35. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta. Predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov sveta. Komisija ima tri člane.
36. člen
Občinski svet lahko za izvajanje posameznih programov in nalog ustanovi tudi enega ali več odborov in komisij.
Občinski svet tudi določi število članov posameznega odbora ali komisije in njegove pristojnosti.
37. člen
Občinski odbor ali komisija v okviru svojega delovnega področja:
– opravlja dela in naloge iz poverjenih zadolžitev,
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti.
38. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru ali komisiji.
Občinski svet lahko odbor ali komisijo razpusti z večino glasov vseh članov sveta.
39. člen
Člane občinskega odbora ali komisije imenuje občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora ali komisije izvolijo člani odbora ali komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora ali komisije.
O imenovanju članov odbora in komisij se glasuje na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani. Kandidacijsko listo oblikuje komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
40. člen
Člani odbora ali komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji imenujejo člani odbora ali komisije posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora ali komisije se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora ali komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora ali komisije.
6. Svet vaških skupnosti
41. člen
Svet vaških skupnosti predstavlja interese vaških skupnosti v občini.
Svet sestavljajo predstavniki vaških skupnosti.
Vsaka vaška skupnost ima v svetu po enega predstavnika.
42. člen
Svet vaških skupnosti daje pobude županu, občinskemu svetu, odborom, komisijam in nadzornemu odboru o vseh zadevah, ki se nanašajo na interese vaških skupnosti.
Svet vaških skupnosti sklicuje župan ali predsednik občinskega sveta najmanj dvakrat na leto. Skliče se lahko tudi predstavnike posameznih vasi ali nekaj vasi, kadar se problematika nanaša na njihovo območje.
7. Organi vaških skupnosti
43. člen
Organ vaške skupnosti je vaški odbor.
Vaški odbor volijo volilci s stalnim prebivališčem v vasi za štiri leta. Volitve se izvedejo na zboru volivcev v vaški skupnosti praviloma z javnim glasovanjem.
Vaški odbor šteje najmanj tri do največ sedem članov. O številu članov v okviru te omejitve odločajo volivci na zboru volivcev. Kandidate za vaški odbor lahko predlagajo posamezniki ali stranke. Če kandidata predlaga posameznik, mora njegovo kandidaturo potrditi zbor volivcev.
44. člen
Vaški odbor je posvetovalni organ, ki razpravlja in daje predloge o zadevah vaške skupnosti, ki jo predstavlja.
45. člen
Vaški odbor izvoli izmed sebe predstavnika in namestnika v svet vaških skupnosti, ki vodi delo vaškega odbora.
Predstavniki iz določenega števila vasi lahko izmed sebe na skupnem sestanku izberejo skupnega predstavnika, ki zastopa njihove interese v svetu vaških skupnosti in v sodelovanju z občinsko upravo.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
46. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor volivcev, referendum in ljudska iniciativa.
47. člen
Zbor volivcev se lahko skliče za vso občino ali pa ločeno za vsako vas ali več vasi skupaj.
48. člen
Zbor volivcev v občini razpravlja in daje mnenje:
– o spremembah statuta občine,
– o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– o lokalni problematiki,
– o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– o spremembah območja občine.
49. člen
Zbor volivcev v vaški skupnosti razpravlja in daje mnenje:
– o problematiki v svoji skupnosti,
– o delu svojega odbora oziroma o njegovem poročilu,
– o delu svojega predstavnika v svetu vaških skupnosti,
– o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti.
50. člen
Zbor volivcev skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor volivcev v vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega odbora oziroma predstavnika.
51. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
52. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
53. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov k obveznemu izvajanju volje občanov izražene s svetovalnim referendumom.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 49. in 50. člena tega statuta.
54. člen
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
4. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
55. člen
Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejšo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi župan.
56. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Tajnik opravlja svojo funkcijo profesionalno.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
57. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informativne dejavnosti na svojem območju.
58. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
59. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
60. člen
Sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan.
61. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
62. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine lahko po pooblastilu župana izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
63. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
64. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
65. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
66. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave, ki so jih izdali delavci občinske uprave, odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
Župan lahko tudi sam opravlja upravne naloge in izdaja odločbe. Če župan sam izdaja posamične akte iz pristojnosti občinske uprave, o pritožbah odloča občinski svet. Zoper odločitev sveta je dopusten upravni spor.
67. člen
O izločitvi župana iz postopka odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika iz postopka odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
68. člen
Ministrstvo vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
69. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
70. člen
Občina Dobrepolje organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
71. člen
Občina Dobrepolje skrbi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in urejenost naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest in krajevnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– varstvo pred požari.
72. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave in pridobiva občasne sodelavce.
73. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
74. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin. Odtujitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretini članov občinskega sveta.
Občinski svet lahko s posebnim odlokom ali sklepom pooblasti župana, da sam odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do s sklepom določene višine.
75. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
76. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
77. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
78. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
79. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
80. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. 12. za tekoče leto.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
81. člen
Rezerva se uporablja:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov, ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
82. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
83. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
84. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
85. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
86. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dodeljena sredstva požarne takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
87. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet z odlokom predpiše višino davka od premoženja v skladu z zakonom.
88. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
89. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan in nadzorni odbor.
7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
90. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor ali komisija lahko sprejme poslovnik za svoje delo in lahko predlaga občinskemu svetu sklepe in odloke.
91. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
92. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
93. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
94. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
95. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
96. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
97. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
98. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor, komisija ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
99. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
100. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
101. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
102. člen
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o členu predloga odloka, ki je sporen, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
103. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda ali pri obravnavi. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
104. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
105. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov.
106. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
107. člen
Statut in odloki občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi. O objavi drugih predpisov pa se odloči občinski svet.
3. Posamični akti občine
108. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
109. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
110. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
111. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
112. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
113. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
114. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikujejo občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
9. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠO LOKALNO SKUPNOST IN DRUGO SODELOVANJE
115. člen
Občina Dobrepolje se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na to skupnost. S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na širšo lokalno skupnost.
116. člen
Na širšo lokalno skupnost prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje širši lokalni skupnosti in so določene s statutom širše lokalne skupnosti so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi nesrečami.
117. člen
Člane sveta širše lokalne skupnosti izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
118. člen
Statut začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
119. člen
Krajevne skupnosti dokončno prenehajo z delom in zaprejo žiro račune do 31. 12. 1995.
Sredstva KS se namensko porabijo. Namenskost porabe sredstev nadzira župan.
Dobrepolje, dne 6. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Dobrepolje
Brane Brodnik l. r.
