Na podlagi 140. člena ustave Republike Slovenije in 29. ter 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, odločbe US RS 6/94, 45/94 ter Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Grosuplje o svoji 4. seji dne 29. 3. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Grosuplje
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Občina Grosuplje je temeljna lokalna samoupravna skupnost.
Občina Grosuplje obsega območja naslednjih naselij:
Bičje, Blečji Vrh, Brezje pri Grosupljem, Brvace, Cerovo, Cikava, Čušperk, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gabrje pri Ilovi Gori, Gajniče, Gatina, Gorenja vas pri Polici, Gornji Rogatec, Gradišče, Grosuplje, Hrastje pri Grosupljem, Huda Polica, Kožljevec, Lobček, Luče, Mala Ilova Gora, Mala Loka pri Višnji Gori, Mala Račna, Mala Stara vas, Mala vas pri Grosupljem, Male Lipljene, Mali Konec, Mali Vrh pri Šmarju, Malo Mlačevo, Medvedica, Paradišče, Pece, Peč, Plešivica pri Žalni, Podgorica pri Št. Juriju, Podgorica pri Šmarju, Polica, Ponova vas, Predole, Rožnik, Sela pri Šmarju, Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Škocjan, Šmarje-Sap, Št. Jurij, Tlake, Troščine, Udje, Velika Ilova Gora, Velika Loka, Velika Račna, Velika Stara vas, Velike Lipljene, Veliki Vrh pri Šmarju, Veliko Mlačevo, Vino, Vrbičje, Zagradec pri Grosupljem, Zgornja Slivnica, Zgornje Duplice, Žalna, Železnica.
2. člen
Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani občine so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče v občini.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno v KS in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine Grosuplje je v Grosupljem, Kolodvorska 2.
Občina ima svoj pečat, ki vsebuje označbo (grb) in ime občine.
Občinski praznik, zastava, grb, občinske nagrade in priznanja in občinsko glasilo se določijo s posebnimi odloki.
6. člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti:
Grosuplje, Ilova Gora, Mlačevo, Polica, Št. Jurij, Račna, Spodnja Slivnica, Škocjan, Šmarje Sap, Žalna.
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine, kadar jo občina pooblasti.
7. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost. Odločitev o oblikovanju novih krajevnih skupnosti sprejmejo občani z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
8. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi tudi ustrezna sredstva.
9. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
10. člen
Občina Grosuplje se načeloma povezuje v pokrajino.
Občina Grosuplje sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
2. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom zlasti pa:
1) na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane in druge plane ter programe,
– predpisuje lokalne davke in pristojbine,
– ureja upravljanje z energetskimi, cestnimi, vodovodnimi, kanalizacijskimi in drugimi komunalnimi objekti,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo in način dela v vojni,
– ustanavlja javne in druge sklade, združenja, zavode in podjetja.
2) pospešuje:
– naloge razvoja obrti, domače obrti, podjetništva, kmetijstva, gozdarstva in turizma,
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost ter gasilstvo,
– dejavnosti mladih, karitativne, humanitarne in stanovske aktivnosti
– razvoj športa in rekreacije,
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč.
3) na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
– vodi enote za zaščito, reševanje in pomoč.
4) s svojimi in pridobljenimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje celostni razvoj kmetijstva, gozdarstva, podeželja, obrti in podjetništva,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave,
– gradi in vzdržuje stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave,
– zagotavlja sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– izvaja naloge na področju zaščite in reševanja ter požarnega varstva,
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe,
– podpira razvoj gospodarske dejavnosti,
5) vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne, okoljevarstvene, energetske in cestne komunalne objekte,
– kulturne objekte in objekte in vrednosti kulturne in naravne dediščine,
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
6) s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– pomaga pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije.
7) zagotavlja in organizira:
– pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov,
– komunalno inšpekcijo in redarsko službo,
– informiranost občanov.
8) pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9) sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah in o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih v katere stopa občina,
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju dejavnosti,
– pogodbe za najemanje in dajanje posojil.
12. člen
Občina lahko opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– izvajanje statističnih popisov,
– matična evidenca,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v izrecni pristojnosti občine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti, standardov in cen,
– organizacijo dimnikarske službe in varstva zraka,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, komunalnih, cestnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva, trgovine, turizma in dopolnilnih dejavnosti,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– določanje cen vzgoje in varstva predšolskih otrok,
– oddajanje v najem občinskih upravnih, poslovnih in stanovanjskih prostorov in opreme.
13. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– takse, pristojbine, odškodnine, rente, kazni in druge prispevke.
Občinski svet sprejema odločitve iz 1., 4., 5., in 6. alinee z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, ostale pa z večino vseh članov občinskega sveta.
3. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi poveljnika in štab Civilne zaščite ter poveljnike in štabe Civilne zaščite krajevnih skupnosti.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
16. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema premoženjsko bilanco občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore in komisije ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje volilne komisije za občinske volitve,
– voli in razrešuje podžupana,
– spremlja delo odborov,
– nadzoruje župana in podžupana,
– daje mnenje na organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
– daje mnenje na načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu dolgoročnega občinskega posojila,
– razpisuje referendume,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora ter drugih funkcionarjev,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa občinske prispevke, takse in nadomestila,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni.
19. člen
Občinski svet daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in drugih upravnih organov, ki so pristojni za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
20. člen
Občinski svet ima 22 članov.
21. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
22. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
23. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi seje sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja imenuje občinski svet.
24. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
25. člen
Če članu občinskega sveta preneha mandat zaradi razlogov, ki so navedeni v 37.a členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 14/95), opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov.
Člani občinskega sveta praviloma opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Način opravljanja in nagrajevanje le-te določa poslovnik občinskega sveta in pravilnik o plačah funkcionarjev.
26. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo, na predlog župana ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta županu.
27. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Župan se je na zahtevo občinskega sveta dolžan udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
28. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut in kadar tako odloči občinski svet.
29. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Nadzorni odbor
30. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
31. člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
4. Župan
32. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet na predlog župana z večino glasov vseh članov.
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstavka 37.b člena zakona o sprememembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi.
V tem primeru opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov.
33. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občine,
– lahko sodeluje v organih pokrajine, sosvetov občin in upravnih organov, kjer je občina soustanovitelj,
– odloči o sredstvih manjše vrednosti v okviru sprejetih proračunskih postavk, cen in pravilnikov,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave ter imenuje delavce uprave,
– skrbi za objavo statuta in odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe Civilne zaščite občine in krajevnih skupnosti ter poveljnike za Civilno zaščito,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
34. člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta
Če se odločitev sveta nanaša na zadeve, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
35. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
36. člen
Podžupan nadomešča župana v njegovi odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje določenih nalog iz njegove pristojnosti.
V odsotnosti ali zadržanosti župana, lahko po njegovem pooblastilu, vodi občinsko upravo tajnik občine.
5. Organi krajevnih skupnosti
37. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Svet volijo občani s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti za štiri leta.
38. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
39. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
6. Svet predsednikov krajevnih skupnosti
40. člen
Svet predsednikov krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini. Svet sestavljajo predsedniki krajevnih skupnosti.
Svet predsednikov krajevnih skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet lahko sklicuje župan na lastno pobudo, na zahtevo sveta predsednikov krajevnih skupnosti ali predsednik občinskega sveta na pobudo četrtine članov občinskega sveta. Sprejete zaključke obravnava občinski svet na redni seji.
7. Delovna telesa občinskega sveta: občinski odbori in komisije
41. člen
Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
42. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
Odbor za družbene dejavnosti
Odbor za infrastrukturo, ekologijo in gospodarstvo.
Občinski odbor za družbene dejavnosti ima devet članov, od tega vsaj dva druga občana.
Občinski odbor za infrastrukturo, ekologijo in gospodarstvo ima devet članov, od tega vsaj dva druga občana.
43. člen
Občinski odbori in komisije v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
44. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru ali komisiji.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor ali komisijo.
8. Neposredne oblike odločanja občanov
45. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
46. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
47. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o spremembah območja občine.
48. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o spremembah območja krajevnih skupnosti.
49. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilvcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
50. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
51. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
52. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
4. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
53. člen
Organizacija občinske uprave je določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave. Podrobnejšo organizacijo in delovno področje občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave občine.
54. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Občinsko upravo lahko vodi tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Tajnik za svoje delo odgovarja županu.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
55. člen
Naloge občinske uprave opravljajo občinski uradi:
Uradi so opredeljeni z odlokom.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
56. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, vodje uradov, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Za delo uradov so vodje odgovorni županu.
Sistemizacija delovnih mest v občinski upravi določa župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave.
57. člen
Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ga sprejme občinski svet, določa župan.
58. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
59. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdajajo župan, tajnik in vodje uradov, ki lahko pooblastijo delavce uradov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
O upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil odloča župan, če ni z zakonom drugače določeno.
60. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.
61. člen
Uradne osebe so odgovorne za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
62. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
63. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občine, ki jih izdajajo tajnik, vodje uradov oziroma pooblaščeni upravni delavci, odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper akte iz izvirne pristojnosti občine, ki jih izdaja župan, odloča občinski svet. Zoper odločitev občinskega sveta je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
64. člen
O izločitvi župana iz upravnega postopka odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
65. člen
Občina Grosuplje organizira obvezne in izbirne javne službe.
66. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjega člena ustanavlja občina javne zavode, združenja, javne sklade, javna podjetja in javne gospodarske zavode, vlaga svoje premoženje, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
67. člen
Občinski svet z odloki določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja. Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod in imenuje svoje predstavnike v svet podjetja ali zavoda.
6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
68. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o odtujitvi nepremičnin z dvetretjinsko večino članov sveta.
69. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
70. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
71. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
72. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
73. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
74. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
75. člen
Rezerva se uporablja:
1) za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
2) za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3) za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz. 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
76. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna
77. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
78. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance.
79. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
80. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– in drugi prihodki v skladu z zakonom.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
81. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.
82. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki v skladu z zakoni, odloki in pravilniki.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Občinski svet odloča o odločitvah iz 1., 2.,in 6. alinee z dvetretjinsko večino vseh članov sveta, ostale pa z večino vseh članov občinskega sveta.
83. člen
Finančno poslovanje opravlja urad pristojen za finance.
7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
84. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
85. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
86. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
87. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
88. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
89. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
90. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
91. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
92. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor, svet krajevne skupnosti ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu.
Župan se je do predloga dolžan praviloma v tridesetih dneh pisno opredeliti in tako dopolnjen predlog posredovati občinskemu svetu v obravnavo.
93. člen
Predlog odloka mora praviloma vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
94. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
95. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Če za to obstajajo tehtni razlogi, se odlok lahko sprejme po hitrem postopku.
96. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu in pričnejo veljati 15 dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3. Posamični akti
97. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
98. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
99. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
100. člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
101. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
102. člen
Občinski odbori lahko za potrebe občinskega sveta oblikujejo mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine.
9. MEDOBČINSKO SODELOVANJE IN POVEZOVANJE
103. člen
Občina Grosuplje se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
104. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest,
– izvajanje drugih nalog skupnega pomena.
105. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
106. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
10. SPREMEMBE STATUTA OBČINE
107. člen
Statut občine se spremeni in dopolni kadar ustava Republike Slovenije ali zakon izrecno določata, da je treba posamezna vprašanja urediti s statutom občine.
108. člen
Pobudo, da se začne postopek za spremembo statuta občine, lahko da vsaj četrtino članov občinskega sveta.
109. člen
O pobudi, da se začne postopek za spremembo statuta občine, odloča na seji občinski svet.
110. člen
Na podlagi sklepa o uvedbi postopka za spremembo statuta pripravi Komisija za pripravo statuta in poslovnika osnutek sprememb in ga predloži občinskemu svetu.
Občinski svet določi osnutek sprememb statuta in ga da v javno razpravo.
Po končani javni razpravi Komisija za pripravo statuta in poslovnika pripravi predlog sprememb statuta.
111. člen
Spremembe statuta so sprejete, če je na skupni seji zanje glasovalo 2/3 vseh članov občinskega sveta.
11. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
112. člen
Odloki in drugi splošni akti morajo biti usklajeni z določbami tega statuta najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.
Občina Grosuplje je dne 23. 12. 1994 začasno prevzela odloke, sklepe in pravilnike, ki sta jih sprejela Skupščina in Izvršni svet občine Grosuplje v tistih delih, ki zadevajo območje Občine Grosuplje.
113. člen
Ta statut prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 013-7/95
Grosuplje, dne 29. marca 1995.
Predsednica
Občinskega sveta
občine Grosuplje
Angelca Likovič, dipl. org. l. r.
