Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18, in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 28. 3. 1995 sprejel

V odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B6 Črnuče-Nadgorica (Uradni list SRS, št. 27/87-1317 in 15/89-762, Uradni list RS, št. 27/92-1412) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

“S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto B6 Črnuče – Nadgorica, ki jih je izdelal Zavod za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem LUZ Ljubljana, Kardeljeva ploščad 23, pod št. 3500 v aprilu 1987, spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto B6, ki jih je izdelal Zavod za prostorsko in urbanistično načrtovanje Ljubljana, pod št. 59/1/1-92 v januarju 1992 in spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto B6 Črnuče – Podgorica, ki jih je izdelal Genius loci, Inštitut za arhitekturo in urbanizem, pod številko 21/93 v juliju 1993.”

2. člen se spremeni tako, da se za oznako območja urejanja “BS 6/9 Nadgorica” črta besedilo v oklepaju.

56. člen se spremeni tako, da se črta:
– besedilo v naslovu člena, ki se glasi: “in BS 6/9 (del)” ter
– besedilo točke C.

Doda se nov 56.a člen, ki se glasi:

“Območje urejanja BS 6/9 Nadgorica

A. Vrsta posegov v prostor
a) Poleg posegov, navedenih v točki B tega člena za posamezne morfološke enote, so na celotnem območju urejanja dovoljeni še naslednji posegi:
– rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov
– nadomestne gradnje
– rušitve
– tekoča vzdrževalna dela
– urejanje odprtih površin
– gradnja prometnih objektov in naprav
– gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav
– gradnja pomožnih objektov.
Posegi so predvideni v skladu s splošnimi pogoji.
b) Pomožne prostore je potrebno zagotoviti znotraj osnovnih objektov. Kadar to ni možno, se lahko na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov gradijo pritlični pomožni objekti kot prizidave ali samostojni objekti.
Maksimalna skupna velikost obstoječih in predvidenih pomožnih objektov je 18 m˛.
V oblikovanju in uporabi materialov fasad in streh se morajo pomožni objekti prilagajati osnovnim objektom.
Ograje so lahko lesene ali strižene živice do višine 1 m.
B. Posegi po posameznih morfoloških enotah
a) Morfološki enoti 2A/1, 2A/2
Možni posegi:
– dopolnilna stanovanjska gradnja,
– dopolnilna gradnja za poslovne dejavnosti, pod pogojem, da le-ta ne vpliva motilno na bivalne razmere,
– prizidave in nadzidave.
Izraba prostora:
– indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %,
– maksimalna dovoljena etažnost je P+1.
Tip zazidave:
– možni so prostostoječi objekti ali objekti dvojčki.
Oblikovalske zahteve:
– strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 30 do 35 stopinj, kritina opečna ali temnobarvna.
b) Morfološka enota 2A/3
Možni posegi:
– dopolnilna stanovanjska gradnja,
– dopolnilna gradnja za poslovne dejavnosti, pod pogojem, da le-ta ne vpliva motilno na bivalne razmere,
– prizidave in nadzidave.
Izraba prostora:
– indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %,
– maksimalna dovoljena etažnost je P+M.
Tip zazidave:
– možni so prostostoječi objekti ali objekti v nizu.
Oblikovalske zahteve:
– strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 30 do 35 stopinj, kritina opečna ali temnobarvna.
c) Morfološka enota 2D/1
Možni posegi:
– dopolnilna stanovanjska gradnja,
– dopolnilna gradnja gospodarskih poslopij za potrebe kmetovalcev,
– dopolnilna gradnja za poslovne dejavnosti, pod pogojem, da le-ta ne vpliva motilno na bivalne razmere v območju,
– prizidave in nadzidave.
Izraba prostora:
– indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %.
– maksimalna dovoljena etažnost je P+M.
Tip zazidave:
– možni so prostostoječi objekti ali objekti v nizu, ki tvori funkcionalno celoto.
Oblikovalske zahteve:
– novogradnje morajo s svojo lego spoštovati historični talni red,
– tlorisno morajo biti novogradnje zasnovane izrazito vzdolžno, minimalno razmerje med krajšo in daljšo stranico objekta je 1 : 2,
– strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 40 do 45 stopinj, kritina opečna (bobrovci ali zarezniki), sleme mora biti vzporedno z vzdolžno osjo objekta,
– fasade morajo biti izvedene v zaglajenem ometu.
Posebna omejitev:
Nadomestne gradnje je možno izvesti samo na mestu obstoječih objektov.
d) Morfološka enota 3C/1
Možni posegi:
– dopolnilna gradnja objektov družbenih dejavnosti, osnovne in specializirane oskrbe, servisnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti,
– prizidave in nadzidave.
Izraba prostora:
– maksimalni indeks izrabe na morfološko enoto (IM) je 0.8,
– maksimalna dovoljena etažnost je P+1+M.
Tip zazidave:
– možni so prostostoječi objekti ali objekti v nizu.
Oblikovalske zahteve:
– pojavnost in arhitekturni izraz novogradenj morata izražati lego ob pomembni mestni vpadnici, višinski gabariti morajo biti enotni.
e) Morfološka enota 3C/2
Možni posegi:
– dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov
– dopolnilna gradnja objektov družbenih dejavnosti, osnovne in specializirane oskrbe, servisnih, storitvenih in poslovnih dejavnosti,
– dopolnilna gradnja in ureditev športnih objektov in igrišč,
– prizidave in nadzidave.
Izraba prostora:
– indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %.
– maksimalna dovoljena etažnost je P+1+M.
Tip zazidave:
– možni so prostostoječi objekti ali objekti v nizu.
Oblikovalske zahteve:
– pojavnost in arhitekturni izraz novogradenj morata izražati centralno lego v naselju.
f) Morfološka enota 3C/3
Možni posegi:
– dopolnilna gradnja stanovanjskih objektov
– dopolnilna gradnja in ureditev športnih objektov in igrišč,
– prizidave in nadzidave,
Izraba prostora:
– indeks pozidanosti na stavbno zemljišče (PS) je lahko maksimalno 35 %.
– maksimalna dovoljena etažnost je P+1+M.
Tip zazidave:
– možni so prostostoječi objekti ali objekti v nizu.
Oblikovalske zahteve:
– strehe morajo biti dvokapnice z naklonom 30 do 35 stopinj, kritina opečna ali temnobarvna.
C. Določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede pomožnih objektov, konfiguracijo terena, poteke komunalnih naprav in druge omejitve), urbanistične zahteve (dostope in dovoze, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje) ter sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
D. Komunalno urejanje
Vsi obstoječi objekti in novogradnje se priključijo na javno vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje.
Vodovodno omrežje
Za potrebe vodooskrbe bo potrebno v območju urejanja dopolniti sekundarno omrežje tako, da bo možno neposredno priključevanje posameznih novih potrošnikov.
Kanalizacija
Kanalski sistem je ločen. Omrežje bo potrebno dopolniti za posamezne nove priključke. Vse odpadne vode se speljejo v že zgrajene kanale in v kanalizacijski zbiralnik Nadgorica-Šentjakob-Polje ter preko njega na zbiralnik A0 do CČN Ljubljana v Zalogu.
Padavinske vode z utrjenih površin, manipulacijskih površin in cestišč, se preko meteorne kanalizacije odvajajo v reko Savo.
Predhodno morajo biti očiščene v lovilcih olj. Padavinske vode s streh in ostale čiste padavinske vode se ponikajo v podtalje.
Odpadne vode uporabnikov kanalizacijskega sistema morajo biti take kvalitete, da ustrezajo strokovnim navodilom za izpust v javno kanalizacijo. Odpadne vode, ki vsebujejo mastne, vnetljive, strupene ali agresivne snovi, se morajo pred priključkom na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti. Delavnice ali kurilnice morajo biti opremljene z lovilci olj.
Z direktnim priključkom je možno priključevati odtoke s pritličja in nadstropij, odtoke iz kletnih etaž je možno priključevati samo preko črpališč.
Poteke sekundarnega kanalizacijskega omrežja je potrebno načrtovati racionalno, po javnih prometnih površinah, tako da je omogočeno vzdrževanje kanalov. Pri načrtovanju izrabe prostora je potrebno upoštevati ustrezne odmike od primarnih kanalov (2 × 5 m) in sekundarnih kanalov.
Električno omrežje
Za napajanje dopolnilne gradnje bo potrebno zgraditi utrezne nizkonapetostno razvodno omrežje.
Oskrba s toplotno energijo
Za oskrbo območja urejanja s toplotno energijo so predvideni individualni energetski viri.
Za skladiščenje kurilnega olja pri individualnih porabnikih morajo biti cisterne vgrajene v nepropustne betonske komore ali v same zidane objekte. Vse instalacije za kurilno olje morajo biti urejene tako, da kurilno olje ne more priti v stik s podtalnico.
PTT
Za priključevanje novih naročnikov bo potrebno dopolniti obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Omrežje bo vezano na telefonsko centralo Črnuče.
Javna razsvetljava
Na vseh javnih prometnih površinah, parkirnih površinah in površinah namenjenih pešcem je potrebno zagotoviti minimalno srednjo vrednost osvetljenosti javnih površin. Na območjih, kjer omrežje javne razsvetljave še ni zgrajeno se le-to dopolni.
Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
E. Prometno urejanje
Nove ali obstoječe prometnice, ki bodo rekonstruirane imajo določene regulacijske linije, ki obsegajo zemljišče potrebno za izvedbo bodoče prometnice-cestni svet.
V območju cestnega sveta so dovoljene prometne ureditve, za druge posege je potrebno soglasje pristojnega upravnega organa.
Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti obstoječih objektov je potrebno zagotoviti zadostno število novih parkirnih mest.
F. Varovanje in izboljšanje okolja
Pri ekološko zahtevnejših posegih – poslovne dejavnosti in spremljajoči objekti, mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za dovolitev konkretnega posega v prostor.
Varstvo zraka
Dovoljene so le poslovne dejavnosti, ki ne onesnažujejo zraka.
Pri posameznih virih onesnaženja zraka je pred vsako novogradnjo obvezno izvesti sanacijo.
Varstvo pred hrupom
Za varstvo pred hrupom je potrebno ustrezno locirati novogradnje in nove dejavnosti, tako da ravni hrupa ne presegajo stopenj določenih z odlokom o maksimalnih dovoljenih ravneh ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja.
Za območja urejanja je določena III. stopnja zahtevnosti po odloku o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa.
Hrup je potrebno prvenstveno zmanjšati aktivno (pri izvoru), če to ni možno pa pasivno (zaščita okolice).
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke in odpadke, ki bodo nastali pri bodočih dejavnostih, je potrebno zbirati v smetnjakih. Zbirna mesta morajo biti dobro prometno dostopna in ne na prometni površini.
Končna dispozicija odpadkov je na centralni deponiji komunalnih odpadkov.
G. Varstvo pred požarom
Do vseh obstoječih in predvidenih objektov mora biti zagotovljen dostop. Urgentne poti morajo biti speljane krožno, njihova oddaljenost od objektov mora upoštevati veljavne predpise s tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti ter medsebojno krožno povezani.
H. Varovanje kulturne in naravne dediščine
V območju urejanja se varuje naslednja kulturna in naravna dediščina:
– cerkev Sv. Janeza Krstnika-predlog za spomenik,
– stanovanjski objekt Nadgoriška cesta 41 – predlog za spomenik,
– stanovanjski objekt Pod gričem 11,
– vodnjak na križišču vaških poti,
– zidano znamenje pri hiši št. 10a, velja drugi varstveni režim za umetnostno zgodovinsko dediščino,
– spominska plošča Padlim v NOV na cestni fasadi gasilskega doma
– lipa pred cerkvijo, velja tretji varstveni režim za zgodovinsko memorialno dediščino,
– lipi na dvorišču hiše Pod gričem 11,
– lipa pred hišo Nadgorica 77,
– lipi pred hišo Nadgoriška cesta 82,
– divji kostanj na dvorišču hiše Nadgoriška cesta 34,
– hrast ob cesti pred hišo Tominškova ulica 15.
Za navedena drevesa velja varstveni režim za dendrološko dediščino. Za posege v vse varovane objekte je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
I. Sestavni deli odloka
Sestavna dela odloka sta:
– grafični prikaz meje območja urejanja in morfoloških enot, kataster v merilu 1 : 1000 za območje urejanja BS 6/9 Nadgorica;
– regulacijska karta v merilu 1 : 1000 za območje urejanja BS 6/9 Nadgorica.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
– grafični izsek iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 v merilu 1:5000;
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev in
– soglasja.
J. Meja območja urejanja
Meja območja urejanja je označena na regulacijski karti v merilu 1:1000, navedeni v točki I. tega člena.”

70. člen se spremeni in dopolni tako, da se glasi:

“V območju urejanja BG 6/5 veljajo naslednja merila in pogoji:

A. Glede vrste posegov:
– dovoljena je gradnja za potrebe gozdarstva, lovstva in splošne rekreacije (gozdne poti, povezane s tekaškimi, sprehajalnimi in jahalnimi potmi, trim steze, počivališča in razgledišča; na začetku bočna parkirišča),
– v morfoloških enotah z oznako 4A/1 in 4A/2 je dovoljena gradnja objektov in naprav za potrebe vzgojnoizobraževalnih in servisnih dejavnosti,
– prepovedani so ekološko neustrezni posegi, ki lahko ogrozijo lokalne vodne vire,
– novogradnje objektov drugih namembnosti niso dovoljene.
B. Glede oblikovanja:
– vsi objekti oziroma naprave morajo biti zgrajeni iz naravnih materialov (les, kamen ...),
– maksimalna dovoljena etažnost objektov v morfoloških enotah z oznako 4A/1 in 4A/2 je P+1.
C. Komunalno urejanje:
– gradnja objektov in naprav za potrebe vzgojnoizobraževalnih in servisnih dejavnosti v morfoloških enotah 4A/1 in 4A/2 je možna pod pogojem ustrezne prometne dostopnosti,
– pogoji prometne dostopnosti se preverjajo v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja,
– novogradnje je za oskrbo z električno energijo možno priključiti na obstoječo TP Podgorica, ob soglasju lastnika TP.
D. Sestavna dela odloka sta:
– grafični prikaz meje območja urejanja in morfoloških enot, kataster v merilu 1:1000 za območje urejanja BG 6/5;
– regulacijska karta v merilu 1:1000 za območje urejanja BG 6/5.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
– grafični izsek iz dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 v merilu 1:5000;
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev in
– soglasja.
E. Meja območja urejanja:
Meja območja urejanja je označena v regulacijski karti v merilu 1:1000, navedeni v točki D. tega člena.”

72. člen se dopolni z novo zadnjo alineo, ki se glasi:

“– Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka BS 202 Nadgorica (Uradni list SRS, št. 43/73-989).”

73. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje,
– Upravni enoti Ljubljana, Izpostavi Bežigrad,
– Krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.”

74. člen se spremeni tako, da se glasi:

“Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.”

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.