Uradni list

Številka 27
Uradni list RS, št. 27/1995 z dne 19. 5. 1995
Uradni list

Uradni list RS, št. 27/1995 z dne 19. 5. 1995

Kazalo

1264. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS 5/1 Selo in MS 5/2 Nove Fužine - zahodni del, stran 1941.

Na podlagi drugega odstavka 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93 in 71/93) in 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-13/94-65, 45/94 – odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 6. seji dne 28. 3. 1995 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja MS 5/1 Selo in MS 5/2 Nove Fužine – zahodni del
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje urejanja MS 5/1 Selo in MS 5/2 Nove Fužine – zahodni del, ki jih je izdelala FAGG – Šola za arhitekturo, Ljubljana, Zoisova 12, v marcu 1993.
2. člen
Sestavni del odloka je:
– regulacijska karta v merilu 1:1000.
Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo še:
Tekstualni del:
– obrazložitev prostorskih ureditvenih pogojev,
– soglasja pristojnih organov, organizacij in skupnosti.
Grafični del:
– prikaz prostorskih ureditev na obravnavanem območju, sestavine dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane, prostorski katastrski načrt v merilu 1:5000.
3. člen
Meja območja urejanja MS 5/1 Selo in MS 5/2 Nove Fužine – zahodni del je določena v regulacijski karti v merilu 1:1000, navedeni v 2. členu tega odloka.
4. člen
1. Območje urejanja MS 5/1 Selo je razčlenjeno v morfološke enote:
B1 – strnjena blokovna zazidava,
A3 – gostišče s čolnarno,
D4/1 – strnjeno vaško jedro z mešanimi dejavnostmi.
2. Območje urejanja MS 5/2 – zahodni del je določeno z morfološko enoto:
D4/2 – strnjeno vaško jedro z mešanimi dejavnostmi.
II. SKUPNA MERILA IN POGOJI
5. člen
Na celotnem območju urejanja veljajo splošna merila in pogoji tega odloka, dopolnjujejo pa jih posebna določila, ki se nanašajo na posamezne morfološke enote in podrobneje opredeljujejo merila in pogoje za urejanje.
Merila in pogoji za vrste posegov v prostor
6. člen
Na celotnem območju urejanja obdelave so dovoljeni naslednji posegi:
– tekoča vzdrževalna dela na objektih in napravah
– funkcionalne izboljšave (rekonstrukcije in adaptacije)
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin kot so zelenice, otroška igrišča, pešpoti in ploščadi
– postavitev mikrourbane opreme
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, prometa in zvez
– vodnogospodarske ureditve
– spremembe namembnosti in dejavnosti v obstoječih objektih – v okviru osnovne namembnosti morfološke enote
– rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
Navedeni posegi so dovoljeni, če so izpolnjene svetlobno-tehnične zahteve in če posegi ne motijo bivalnega okolja. Spremembe namembnosti v obstoječih objektih so dovoljene le, če velikost funkcionalnega zemljišča ustreza normativnim pogojem za novo dejavnost.
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor
7. člen
Vsi posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente in določila, prikazana na regulacijski karti.
Pomen regulacijskih elementov je:
Regulacijska linija (RL)
je meja predvidene površine v javni rabi.
Gradbena linija (GL)
je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Dovoljeni so le manjši zamiki fasade (delov fasade) od gradbene linije.
Gradbena meja (GM)
je meja, ki je novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
8. člen
Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah, rekonstrukcijah in adaptacijah je treba zagotoviti oblikovno homogenost in identiteto območja in se prilagoditi sosednjim objektom v morfološki enoti po:
– zasnovi izrabe zemljišč,
– odmiku od sosednjih objektov,
– sestavi stavbnih mas,
– višinskih gabaritih in gradbeni črti,
– naklonu streh in smereh slemen,
– razmerju in razporeditvi fasadnih elementov,
– barvi in teksturi streh in fasad,
– načinu ureditve odprtega prostora, načinu izvedbe pomožnih objektov, nadstreškov in ograj.
Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč
9. člen
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je treba upoštevati:
– omejitve rabe zemljišč (namembnost in velikost objekta na parceli, konfiguracijo terena, poteke komunalnih vodov, odmike od prometnic in druge omejitve),
– urbanistične zahteve (dostope in dovoze, parkirna mesta, interventne poti, funkcionalno zelenje),
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
Merila in pogoji za prometno urejanje
10. člen
Prometnice z dokončnim potekom in z že izvedenimi ureditvami imajo določeno mejo cestnega sveta.
Za predvideno traso mestne cestne železnice ob cesti Nove Fužine, ki zahteva rekonstrukcijo obstoječe prometnice in nove cestne priključke je z regulacijsko linijo opredeljen rezervat. V rezervatu so na obstoječih objektih in napravah dovoljena nujna vzdrževalna dela ter posegi v zvezi s komunalnim urejanjem.
11. člen
Pri izgradnji javnih prometnic je treba zagotoviti ustrezen dostop za invalide in kolesarje.
Dovozi in priključki na javno cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v cestnem prometu.
Vsi objekti morajo imeti zagotovljen dovoz za motorna vozila in urgentni dovoz.
Slepo zaključene ulice morajo imeti obračališče.
12. člen
Pri novogradnjah ali spremembi namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest na funkcionalnem zemljišču uporabnika.
Merila in pogoji za urejanje zelenih površin in brega Ljubljanice
13. člen
Ob bregu Ljubljanice je možna ureditev sprehajališča s parkovnim programom. Pred posegi v obrežni pas ob Ljubljanici je potrebno izdelati posebno tehnično dokumentacijo, kjer bo podrobno prikazan način ureditve in eventualni obseg poseka obstoječega drevja ter nujno potrebno zavarovanje naravnih brežin.
Za vse posege v obrežni pas Ljubljanice je potrebno pridobiti soglasje pristojne strokovne službe za varstvo voda.
Varovanje naravne in kulturne dediščine
14. člen
Za vse posege v morfoloških enotah z oznakami A3, D4/1 in D4/2 je treba pridobiti smernice pristojnih strokovnih služb za varovanje naravne in kulturne dediščine.
Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije
15. člen
Vse objekte je treba priključiti na obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo ter upoštevati predpisane odmike od posameznih vodov in naprav in pogoje glede priključevanja.
Energetske in telekomunikacijske vode je treba voditi v zemeljskih kablih.
Poteki sekudnardnega omrežja in priključnih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.
16. člen
Kanalizacijsko omrežje
Vse odpadne in padavinske vode iz prometnih površin, je treba speljati v kanalizacijsko omrežje mešanega sistema, ki se navezuje na kanalski zbiralnik Ao.
Čiste padavinske vode iz streh, zelenic in peščenih površin se speljejo v ponikovalnice, padavinske vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet pa preko maščobnikov v kanalizacijsko omrežje.
Kolikor teren ni primeren za ponikanje, je za čiste meteorne vode treba urediti posebno kanalizacijo in jo speljati v Ljubljanico.
17. člen
Vodovodno omrežje
Pred izdajo dovoljenj za nove priključke je treba pripraviti idejno rešitev sekundarnega vodovodnega omrežja.
18. člen
Električno omrežje
Ob izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno pridobiti smernice za elektrifikacijo.
19. člen
Vročevod
Obravnavano območje ni oskrbovano preko sistema daljinskega ogrevanja.
20. člen
Plinovod
Po izgradnji plinovoda je nove objekte potrebno priključiti na plinovod, zemeljski plin je predviden za celotno oskrbo (ogrevanje, oskrba s toplo vodo, kuha).
21. člen
PTT
Zmogljivost obstoječega PTT omrežja zadošča le za sedanje število priključkov, za nove uporabnike je potrebno zgraditi dodatno PTT omrežje.
22. člen
Javna razsvetljava
Pri novih posegih je treba vse javne, prometne, parkirne površine in površine, namenjene pešcem, opremiti z javno razsvetljavo.
Merila in pogoji za varovanje okolja
23. člen
Gradnja novih objektov, spremembe namembnosti oziroma dejavnosti v obstoječih objektih in vsi ostali dovoljeni posegi v okolju so dovoljeni, če v prostoru ne povzročajo večjih motenj, kot so s predpisi dovoljene. Pri vseh posegih je treba upoštevati normativne določbe glede zaščite okolja.
Pri ekološko zahtevnih posegih mora investitor pridobiti celostno oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odobritev konkretnega posega v prostor.
24. člen
Varstvo zraka
Pri lociranju novih dejavnosti je treba preveriti možni vpliv na onesnaženje zraka in določiti pogoje oziroma ukrepe.
25. člen
Varstvo pred hrupom
Novogradnje in nove dejavnosti je treba locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z odlokom o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa, in sicer:
– III. stopnje zahtevnosti za pretežni del območja,
– IV. stopnje zahtevnosti v 50 m pasu ob Zaloški cesti.
Pri posameznih virih prekomernega hrupa je treba meriti nivo hrupa in izvesti ustrezno sanacijo z aktivno ali pasivno zaščito.
Protihrupno zaščito za varovanje pred vplivi mestne železnice je potrebno vključiti v projektno dokumentacijo za gradnjo mestne železnice in jo izvesti sočasno z njo.
26. člen
Varstvo voda
Celotno območje leži v 3. varstvenem pasu vodnih virov, zato je pri posegih v prostor treba upoštevati določila o varstvu pitne vode v Ljubljani.
27. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalne odpadke je treba zbirati v smetnjakih.
Odjemna oziroma zbirna mesta morajo biti praviloma na funkcionalnem zemljišču povzročitelja komunalnih odpadkov (ali na javni površini), prometno dostopna, locirana v objektu ali na utrjeni površini, zaščitena z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in odtokom z lovilcem olj.
Varstvo pred požarom
28. člen
Zagotovljeni morajo biti urgentni dovozi v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja.
Protipožarni hidranti morajo biti v ustrezni medsebojni razdalji, postavljeni ob zunanji strani interventnih poti. Zagotovljena mora biti zadostna količina vode.
III. POSEBNA MERILA IN POGOJI
29. člen
Morfološka enota B1
Veljajo skupna merila in pogoji. V objektih, ki stojijo na trasi bodoče cestne železnice, so dovoljena le vzdrževalna dela in spremembe namembnosti objektov v okviru obstoječih gabaritov.
30. člen
Morfološka enota A3
Posegi in namembnost
V sklopu novega gostinskega objekta je dovoljena ureditev gostilniškega vrta ter zasaditev kostanjevih dreves. Gostinski objekt ima na vzhodni strani servisno dvorišče, ki je dostopno le preko izvedenega parkirnega prostora z nove Zaloške ceste. Med gostinskim objektom in naseljem mora investitor gostinskega objekta zgraditi protihrupni zid.
Na servisnem dvorišču gostinskega objekta je dopustna postavitev nadstrešnice kontejnerja za smeti z oznako 2:
– višina venca je max. 1,5 m
– streha dvokapnica, naklon 38 stopinj, kritina bobrovec
– lesena konstrukcija.
Za turistične in razvedrilne namene je v skladu s predhodnimi pogoji in mnenji pristojnih služb za varstvo okolja in urejanje voda možna izgradnja čolnarne z oznako 1:
– višina venca je max 4 m
– streha dvokapnica, naklon 38 stopinj, kritina bobrovec
– lesena konstrukcija.
Promet
Parkirna mesta je potrebno hortikulturno vključiti v zeleni obrečni ambient z zasaditvijo okrasnega drevja, ki pomeni sočasno zaščito parkirnih mest pred soncem. Vsa obstoječa drevesa je potrebno ohraniti.
Avtomobilski dostop za obiskovalce in dostavo za gostilno je možen le preko izvedenega parkirnega prostora z nove Zaloške ceste.
Dovoz do parkirnega prostora je potrebno izvesti preko semaforiziranega priključnega križišča na novi Zaloški cesti.
31. člen
Morfološka enota D4/1 in D4/2
Posegi
Dovoljeni so posegi v prostor, ki ohranjajo in nadgrajujejo prisotno identiteto arhitekture in celotnega ambienta v vaškem jedru. Ohranjati je potrebno tipično tlorisno zasnovo naselja z značilnimi pritličnimi objekti. Možna je izraba podstrešnih površin.
Potrebno je ohranjati izoblikovanost nekdanjih kmečkih dvorišč ter ohranjati značilne tipe nekdaj kmečkih objektov, značilnosti stegnjenega doma z nizanjem objektov pod enotno streho pravokotno na smer ulice in tip stavbnega niza, ki stoji vzporedno z uličnim prostorom.
Dovoljeni so posegi, ki funkcionalno in sanitarno tehnično dopolnjujejo stanovanjske funkcije naselja, in sicer:
– gradnja pomožnih objektov v okviru funkcionalnega zemljišča posameznega objekta ali sklopa objektov, tako da velikost obstoječih in novih pomožnih objektov ne presega 18 m2,
– gradnja spremljajočih objektov, ki kvalitativno dopolnjujejo obstoječe in nove stanovanjske in uslužnostne programe, če pri tem niso porušena oblikovna, funkcionalna in sanitarno tehnična razmerja v naselju,
– gradnja nadomestnih objektov,
– oblikovanje novogradenj in nadomestnih objektov:
· višina venca je max 4 m,
· streha dvokapnica, kritina bobrovec, naklon 38 do 45 stopinj,
· fasada – klasični omet.
Ob cesti Pot na Fužine je možna gradnja stanovanjskega dvojčka z oznako 3:
– višina venca je max. 4 m,
– streha dvokapnica, naklon 38 do 45 stopinj, kritina bobrovec,
– fasada – klasični omet.
Notranja dvorišča v sklopu nekdanjih domačij je mogoče tlakovati ter zasaditi s posameznimi drevesi. Obstoječe drevje je potrebno v čim večji meri ohranjati. Proti Novi Zaloški cesti naj se oblikuje zeleni, nepozidani rob naselja.
Na objektih, ki ležijo na trasi bodoče cestne železnice so dovoljena le vzdrževalna dela in spremembe namembnosti v okviru obstoječih gabaritov.
Namembnost
Dovoljena je sprememba namembnosti obstoječih objektov v uslužnostno – servisno ponudbo za potrebe širšega prostora Fužinske soseske in Štepanjskega naselja pod pogojem, da stanovanjska funkcija naselja ne bo okrnjena. Dopustne so dejavnosti, ki ne predstavljajo motnje v funkcionalnem in sanitarno tehničnem smislu (pekarija, prodajalna testenin, sirov, pizzerija, vinoteka, kozmetika, frizerstvo, čevljarstvo, športni servis in multi delavnica za popravilo gospodinjskih pripomočkov, lončarstvo, ožji razstavni program itn.).
Promet
Napajanje morfološke enote D4/1 in D4/2 je možno preko servisne ulice M. Mihelič. Zmanjšanje hitrosti na ulici M. Mihelič je treba urediti s fizičnimi ukrepi.
Ob obrežju Ljubljanice je treba urediti 2 m široko sprehajalno pot, ki je od cestišča ločena s konfini, od obrežja pa z dekorativno ograjo. Za ureditev te poti je treba izdelati posebno tehnično dokumentacijo, ker ta poseg zaradi obstoječih objektov (cesta, stanovanjski objekti) ni možen po vsej dolžini. Ta dokumentacija mora predvideti tudi sanacijo stanovanjskih objektov, katerih temelje ogroža Ljubljanica.
Med servisno cesto in dvorišči je dovoljena postavitev ograje, ki mora biti oblikovno prilagojena značilnostim naselja.
IV. KONČNE DOLOČBE
32. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje MS 3/1 – Selo (Uradni list SRS, št. 26/80).
33. člen
Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Zavodu za prostorsko in urbanistično načrtovanje,
– Upravni enoti Ljubljana, izpostavi Moste-Polje,
– Krajevni skupnosti, za katero veljajo določbe tega odloka.
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.
35. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 30-3-95
Ljubljana, dne 28. marca 1995.
Predsednik
Mestnega sveta
Mestne občine Ljubljana
Dimitrij Kovačič l. r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti