Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradnem listu RS, št. 72/93) je Občinski svet občine Gornji Grad na seji dne 14. 4. 1995 sprejel

Občina Gornji Grad je ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94).
Občina Gornji Grad obsega območja naslednjih naselij: Gornji Grad, Florjan pri Gornjem Gradu, Lenart pri Gornjem Gradu, Dol, Šmiklavž in Tirosek in Bočna z zaselki (Kropa, Čeplje, Otok, Podhom in Delce).
Celoten obseg občine je razviden iz topografske karte, ki je v prilogi.
Meje občine so določene s soglasjem sosednjih občin v okvirjih prejšnih mej krajevnih skupnosti.

Občina Gornji Grad varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.

Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina Gornji Grad se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.

Občina Gornji Grad je pravna oseba ter posluje pod imenom: OBČINA GORNJI GRAD.
Sedež občine je v Gornjem Gradu, Attemsov trg 3.
Občina Gornji Grad ima grb, zastavo in pečat. Obliko, velikost in način uporabe simbolov občine določa poseben odlok.
V občini se praznuje občinski praznik. Datum praznovanja določi občinski svet.
Občina podeljuje zasluženim občanom, pravnim osebam in organizacijam naziv častnega občana, nagrade in druga priznanja v skladu s pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet.

V občini Gornji Grad so naslednje krajevne skupnosti:
– KS BOČNA
– KS GORNJI GRAD
– KS NOVA ŠTIFTA
Krajevne skupnosti so s 1. 1. 1995 pravna oseba, ki zastopa skupnost krajanov v okviru svojih pooblastil.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun, za kar ima tudi svoj žiro račun.

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo vaško skupnost.
Odločitev o oblikovanju vaške skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje vaška skupnost.

Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz pristojnosti uprave občine v upravljanje krajevnih skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje Upravnega odbora KS v pisni obliki, kadar odloča o zadevah, ki prizadenejo interese prebivalcev samo te skupnosti. Kolikor občinski svet ne sprejme mnenja v predvidenem roku, lahko odloča brez mnenja.

Občina Gornji Grad se lahko povezuje v pokrajino in sodeluje z drugimi občinami in institucijami v Republiki Sloveniji in v zamejstvu za opravljanje skupnih zadev in zaradi uresničevanja skupnih interesov, na načelih prostovoljnosti in solidarnosti in v skladu z zakoni.

Občina Gornji Grad po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. Na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
– sprejema občinski proračun in zaključni račun;
– sprejema načrt razvoja občine;
– sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte;
– predpisuje lokalne davke;
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
– ureja javni red v občini;
– ureja delovanje občinske uprave;
– ureja delovanje občinskih javnih služb;
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
– določa cene komunalnih storitev (proizvodnja in distribucija vode, prečiščevanje in odvajanje odplak, prenos in distribucija plina, proizvodnja in distribucija toplote, odnašanje in odlaganje odpadkov);
– določa cene storitev pogrebne službe (urejanje in vzdrževanje pokopališč);
– določa ekonomske cene vzgoje in varstva predšolskih otrok (dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok);
– vodi postopek oddaje socialnih stanovanj v najem;
– izdaja koncesije na nivoju primarnega zdravstva;
– določa osnovno zdravstveno mrežo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost;
– vodi postopek sklepanja zakonskih zvez;
– izdaja uporabna dovoljenja;
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
– določa organizacijo in način dela v vojni.
2. Pospešuje:
– delovanje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
– razvoj športa in rekreacije;
– razvoj malega gospodarstva in turističnega gospodarstva;
– razvoj kmetijstva;
– osebno in vzajemno zaščito prebivalstva ter dejavnosti za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč.
3. Na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje;
– upravlja lokalne javne službe;
– vodi javna in druga podjetja;
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
– upravlja z lokalnimi cestami in javnimi potmi in javnimi površinami;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč v primeru naravnih in drugih nesreč.
4. S svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, ulice in trge;
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
– gradi komunalne objekte in naprave;
– gradi stanovanja za socilano ogrožene;
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, odborov, skladov in občinske uprave;
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
– zagotavlja subvencije in tekoče transferije v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
– zagotavlja sredstva za delovanje požarne varnosti;
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
– zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– organizira požarno stražo in izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom;
– organizira sistem alamiranja;
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih prebivalcev.
5. Vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge prometne površine, rekreacijske ter druge javne površine;
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
– gozdne ceste javnega pomena;
– sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
6. S svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine;
– pospešuje razvoj športa in rekreacije;
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov, varstvo naravne dediščine, kulturne dediščine in kulturne krajine;
– razvija dejavnosti varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7. Zagotavlja in organizira:
– nadzorstvo nad občinskimi prireditvami;
– izvensodno poravnavo sporov;
– komunalno nadzorno službo;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščitno oziroma reševalno pomoč;
– odpravlja posledice naravnih in drugih nesreč.
8. Pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja;
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
– na podlagi pisnih zahtev pridobiva podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v občini v primerih, ko občina upravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter na tej podlagi pridobiva statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov za zbiranje statističnih in evidenčnih podatkov.
9. Sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah in o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere vstopa občina;
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter naloge zaščite, reševanja in pomoči;
– pogodbe z drugimi proračunskimi porabniki.

Občina Gornji Grad opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mestne občine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanja naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranje, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve, za občinske in lokalne ceste,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanja javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije,
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje ter storitev v vojni,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja.

Občina Gornji Grad predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse,
– druge davke določene z zakoni in dajatve, ki jih svet določi z odloki.

Občina Gornji Grad opravlja za druge občine dela, za katere se občine dogovorijo.

Organi Občine Gornji Grad so:
– občinski svet,
– župan,
– nadzorni odbor.
Organ Občine Gornji Grad je tudi občinska volilna komisija.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Organi Občine Gornji Grad se volijo za štiri leta.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.

Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov.

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore in komisije ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega sveta,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov;
– nadzoruje delo odborov in komisij, župana in podžupana in občinske uprave glede izvrševnja odločitev občinskega sveta;
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskih posojil,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije, imenuje predstavnike v upravne odbore javnih podjetij,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega dela v vojni,
– imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju načelnikov upravnih enot.
Občinski svet imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.

Občinski svet ima 10 članov.
Člani občinskega sveta opravljalo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini Gornji Grad stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po večinskem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.

Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.
Občinski svet za opravljanje teh del imenuje sekretarja občinskega sveta. Sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja v občinski upravi.

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, odbora, nadzornega odbora ali pa na zahtevo najmanj četrtine članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazložen predlog župana, kateri lahko predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predsednikom občinskih odborov, ter za odgovore nanje.

Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja širši interes ali zakon, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta.
Župan ima pravico na sejah občinskega sveta razpravljati ter predlagati obravnavanje določenih zadev.
Predsedniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj četrtina članov sveta.

Članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Občinski svet občine Gornji Grad ima oziroma lahko ustanovi odbore in komisije kot delovna telesa.
Odbori in komisije so lahko stalne ali začasne narave.
Delovne naloge in pooblastila določi občinski svet odborom in komisijam z ustanovitvenim aktom.
Za svoje delo uporabljajo svoj poslovnik, ki ga sprejmejo z dvetretjinsko večino na seji navzočih članov.

Občinski svet občine Gornji Grad ima naslednje občinske odbore in komisije:
Odbori:
– odbor krajevne skupnosti
Komisije:
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
– komisija za statutarna vprašanja
– komisija za izvensodno poravnavo
– komisija za obravnavo vlog in pritožb občanov.

Odbor krajevnih skupnosti imenuje občinski svet izmed svojih članov in predstavnikov upravnih odborov krajevnih skupnostih.
Odbor šteje sedem članov. Zastopanost članov odbora iz posameznih KS mora biti v sorazmernem deležu tako kot je zastopanost članov v občinskem svetu.
Občinsko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed svojih članov.

Občinski odbori in komisije opravljajo zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti in svojega delovnega področja.
Občinski odbori in komisije obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev in odločanje občinskemu odboru ali komisiji z dvetretjinsko večino navzočih članov.

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.

Člane občinskih odborov razen odbora in komisije iz 30. člena izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora ali komisije izvolijo člani odbora ali komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov.
O izvolitvi članov odbora ali komisije se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije občine in občani.

Člani odbora ali komisije so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora ali komisije, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora ali komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov.

Nadzorni odbor
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namensknost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor redno obvešča občinski svet vendar najmanj dvakrat letno pripravi pisno poročilo občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in člani vodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

Občina Gornji Grad ima župana, ki predstavlja in zastopa občino.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah. Mandat župana traja štiri leta. Funkcija župana je neprofesionalna, oziroma dana možnost za polprofesionalno opravljanje županske funkcije.

Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– predlaga v imenovanje ali razrešitev občinskemu svetu enega ali več podžupanov,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– določa sistematizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničuje zaščitne ukrepe ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito v KS,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovnjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga regijski izpostavi za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma v civilno zaščito ter uresničevanje materialne dolžnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti predloge za zadrževanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo in na njih razpravljati, predlagati obravnavanje določenih zadev.

Funkcija župana ni združljiva s funckijo člana občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi, kot tudi ne s funkcijami in deli načelnika upravne enote, vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo, primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
Če je član občinskega sveta izvoljen za župana, mu preneha mandat člana občinskega sveta.

Županu preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo župana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo župana,
– če odstopi.

Občina lahko ima podžupana, katerega imenuje občinski svet na predlog župana.
Za opravljanje funkcije podžupana veljajo iste določbe statuta, kot za opravljanje funkcije župana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter ga nadomešča v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
V primeru odsotnosti ali zadržanost župana nadomešča predsednik občinskega sveta.

Organi krajevnih skupnosti:
– zbor krajanov
– upravni odbor krajevne skupnosti.
Zbor krajanov je najvišji organ krajevne skupnosti. Sestavljajo ga vsi krajani, ki stalno prebivajo na območju krajevne skupnosti in so stari nad 15 let.
Upravni odbor je upravni - izvršilni organ krajevne skupnosti in šteje 3 do 5 članov. Samostojno rešuje in odloča o vseh zadevah za katere je pristojen po svojem statutu, ali prenešenih pristojnostih s strani občinskega sveta ter zbora karajanov.
Člane upravnega odbora se voli na neposrednih tajnih volitvah, lahko pa se volijo tudi na zboru krajanov.
Izvoljeni so tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Izvoljeni pa na prvi konstitutivni seji izmed svojih članov izvolijo predsednika in podpredsednika odbora. Za opravljanje svojega dela imenujejo tajnika upravnega odbora krajevne skupnosti.
Za delo uporabljajo svoj poslovnik, ki je smiselni poslovniku občinskega sveta.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino.

Zbor občanov v Občini Gornji Grad:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o lokalni problematiki,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinei.

Zbor občanov krajevne skupnosti:
– razpravlja in daje mnenja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja in daje mnenja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini.

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.

Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.

Organizacija občinske uprave je na predlog župana določena s tem statutom. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se določi z aktom o organizaciji in delovnem področju občinske uprave, na osnovi katerega župan izda načrt o delovnih mestih v občinski upravi v enem mesecu po sprejemu omenjenega akta.

Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitve občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Tajnik je za svoje delo odgovoren županu.

Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijskih dejavnosti na svojem območju.

Za delo urada je tajnik odgovoren županu. Za svoje delo je tajnik disciplinsko odgovoren občinskemu svetu, ki ga imenuje in razrešuje.

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
Župan sklepa delovna razmerja zaposlenih v občinski upravi v skladu z načrtom delovnih mest: tajnika občinske uprave, sekretarja občinskega sveta, višje upravne, upravne in strokovno tehnične delavce.

Tajnik, sekretar, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet, določi župan.
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi. Pri tem se lahko za delovno mesto tajnika občinske uprave in sekretarja občinskega sveta določi količnik za določitev osnovne plače, največ v višini, ki ne dosega količnika delovnega mesta načelnika upravne enote.
Za člane občinskega sveta, župana in podžupana se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih ter določbe zakona o razmerju plač v javnih zavodih, državni upravi in v organih lokalnih skupnostih.

Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odločba o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja sekretar, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih določenih z zakonom.

Sekretar skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisih o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna osebe, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.

O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi osebe tajnik.

Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.

Kolikor občani zaznajo nepravilnosti pri odločanju občinskih organov, se lahko najprej pritožijo na občinski svet.
Kolikor z odgovorom niso zadovoljni, občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.

Občina Gornji Grad organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– varstvo pred požari,
– urejanje prostora, kolikor spada v njeno pristojnost.

Občina Gornji Grad skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo.

Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave, ali pooblasti krajevne skupnosti za izvajanje del nalog iz prejšnih dveh členov.

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, denarnih sredstev ter pravic občine.

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom in iz državnega proračuna ter z donatorstvom.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v letnem proračunskem planu občine, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana in strokovne službe 31. marca tekočega leta.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanja dolgov in zadolževanje občine.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

Rezerva se uporablja:
1. za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoči prizadetimi pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč; kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom proračuna občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v odloku proračuna za preteklo leto.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet na predlog župana odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni oziroma akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.

Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo iz državnega proračuna v primeru, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe iz prihodkov.

Finančno poslovanje opravlja strokovnjak oziroma služba za finance v skladu z računovodskimi standardi in s poglavjem VI tega statuta.
Delo finančnega poslovanja nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike s soglasjem občinskega sveta.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun proračuna.

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta, ki ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta.

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah, razen v primerih določenih s tem statutom.

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelji z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje najmanj večino navzočih članov.

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu RS ali širše lokalne skupnosti in pričnejo veljati 15. dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).

Posamični akti občine so; uredbe, odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti, ter na podlagi javnih pooblastil.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinski urad, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom določeno drugače.

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem psotopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

Občina Gornji Grad se poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta se v občini izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volilcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.

Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.

Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.

Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.

Obstoječe krajevne skupnosti nadaljujejo svoje delo v nespremenjeni obliki, do sprejetja odloka o ustanovitvi Odbora krajevnih skupnosti pri občinskem svetu, imenovanju članov odbora in izvolitvi organa krajevne skupnosti – upravnega odbora.

V enem mesecu po sprejemu tega statuta sprejme občinski svet poslovnik o svojem delu ter akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Župan izda načrt o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi v enem mesecu po sprejemu akta o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
Vse druge splošne akte predvidene s tem statutom je potrebno sprejeti v roku enega leta, razen če ni drugače določeno, po sprejetju tega statuta, prav tako tudi uskladiti predpise in splošne akte občine.

Predpisi prejšnje občine Mozirje veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot predpisi Občine Gornji Grad v delih, s katerimi so urejene lokalne zadeve Občine Gornji Grad, katera jih izvršuje ter jih s svojimi predpisi nadomeščajo organi občin.

Z dnem uveljavitve statuta prenehajo veljati določbe začasnega statutarnega sklepa, številka 013-1/95, sprejetega dne 27. 1. 1995 objavljenega v Uradnem listu RS in na njegovi podlagi sprejeti predpisi in drugi akti, kolikor niso v skladu s tem statutom.

Statut Občine Gornji Grad se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od sprejema dalje.