Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS, št. U-I-13/94-95, 45/94 – odločba US RS, št. U-I-144/94-18 in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Mislinja na 5. seji dne 28. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Mislinja
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena Občine Mislinja.
Če ta statut ne določa drugače, se za posamezna vprašanja neposredno uporabljajo določbe ustave Republike Slovenije, zakonov in drugih predpisov.
2. člen
Občino Mislinja je ustanovil Državni zbor z zakonom o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
Območje Občine Mislinja obsega naselja Dovže, Gornji Dolič, Kozjak, Mala Mislinja, Mislinja, Paka-del, Razborca, Srednji Dolič, Šentilj pod Turjakom, Tolsti vrh pri Mislinji in Završe.
Združitev Občine Mislinja z drugo občino, razdružitev v več občin in spremembe območja občine se izvedejo pod pogoji in postopku, ki ga določa zakon.
3. člen
Občina Mislinja je oseba javnega prava in posluje pod imenom Občina Mislinja.
Sedež Občine Mislinja je v Mislinji, Šolska cesta 34.
4. člen
Občina Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občina) ima naslednje pečate:
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom “OBČINA MISLINJA” ob zgornjem robu pečata, v sredini pod središčem kroga je napis sedeža občine “MISLINJA”, ob spodnjem robu je napis “OBČINSKI SVET”, v sredini pečata nad napisom sedeža občine je grb Občine Mislinja;
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom “OBČINA MISLINJA” ob zgornjem robu pečata, v sredini pod središčem kroga je napis sedeža občine “MISLINJA”, ob spodjem robu je napis “ŽUPAN”, v sredini pečata nad napisom sedeža občine je grb Občine Mislinja;
– pečata okrogle oblike premera 35 mm in 20 mm z napisom “OBČINA MISLINJA” ob zgornjem robu pečata, v sredini pod središčem kroga je napis sedeža občine “MISLINJA”, ob spodnjem robu je napis “OBČINSKI URAD”, v sredini pečata nad napisom sedeža občine je grb Občine Mislinja;
– pečat okrogle oblike premera 35 mm z napisom “OBČINA MISLINJA” ob zgornjem robu pečata, v sredini pod središčem kroga je napis sedeža občine “MISLINJA”, ob spodnjem robu je napis “OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA”, v sredini pečata nad napisom sedeža občine je grb Občine Mislinja.
Pečat je uradni znak občine in je dokaz verodostojnosti listine ali akta.
Za mehanično odtiskovanje imena občine ter kratke zaznamke, označbe in odredbe uporablja občina štampiljke.
Evidenco pečatov in štampiljk vodi župan, za njihovo uporabo in hrambo odgovarjajo delavci uprave.
5. člen
Občina ima grb in zastavo.
Obliko in uporabo grba in zastave ureja odlok.
6. člen
Občina ima lahko svoj praznik.
Praznik občine določi občinski svet z odlokom.
7. člen
Osebe, ki imajo na območju Občine Mislinja stalno bivališče, so občani Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: občani).
8. člen
Občina se povezuje v pokrajino.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
NALOGE OBČINE
9. člen
Občina v okviru ustave Republike Slovenije in zakonov samostojno opravlja svoje pravice in dolžnosti in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih v občinsko pristojnost prenese država.
Občina varuje koristi svojih občanov.
10. člen
Občina samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge akte,
– sprejema proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja način in pogoje upravljanja z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti,
– ureja način in pogoje upravljanja z javnimi cestami, javnimi potmi, rekreacijskimi in drugimi javnimi površinami,
– ureja javni red v občini,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sestavlja in sprejema premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– gospodarski razvoj občine,
– razvoj kmetijstva,
– razvoj komunalnega sistema,
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, kulturno, turistično in društveno dejavnost,
– osebno in vzajemno zaščito občanov ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč in
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč,
– soupravlja javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro in
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4. s svojimi sredstvi:
– zagotavlja gradnjo lokalnih javnih cest in javnih poti,
– zagotavlja gradnjo komunalnih objektov in naprav,
– zagotavlja gradnjo stanovanj,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave in drugih organov ter delovnih teles občne,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju otroškega varstva, osnovnega izobraževanja, socialnega varstva, zdravstvenega varstva, kulture, športa in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gopodarske javne službe,
– pospešuje razvoj malega gospodarstva;
– pospešuje razvoj kmetijstva;
– zagotavlja organizacijo, usposabljanje in opremljanje občinskih enot in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
– zagotavlja sistem alarmiranja,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in oskrbo ogroženih občanov,
– zagotavlja požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,
– zagotavlja vzdrževanje lokalnih javnih cest, javnih poti, rekreacijskih in drugih javnih površin ter vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov;
5. s svojimi ukrepi:
– skrbi za požarno varnost,
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– organizira reševalno pomoč in
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
6. zagotavlja in organizira;
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje občanov o pretečih nevarnostih,
– zaščito, pomoč in reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami in
– izvensodno poravnavo sporov;
7. pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine in razpolaga z vsemi vrstami premoženja;
8. sklepa pogodbe:
– o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
– o koncesijah,
– o uporabi javnega dobra,
– z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči in
– o drugih razmerjih, v katere stopa.
11. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov javnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno javno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško in veterinarsko dejavnost,
– organizacijo dimnikarske službe,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– urejanje vodotokov;
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja in
– druge lokalne zadeve javnega pomena.
ORGANI OBČINE
Skupne določbe
12. člen
Organi občine so:
– občinski svet,
– župan in
– nadzorni odbor.
Občinska volilna komisija je organ občine.
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite.
Občina ima tudi druge organe, ki jih določa zakon in ta statut.
13. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
14. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela občinskih organov se zagotavlja z obveščanjem javnosti o njihovem delu, z možnostjo navzočnosti občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov ter na druge načine, ki jih določata ta statut in poslovnik Občinskega sveta občine Mislinja.
O pomembnejših odločitvah občinskih organov, zlasti če neposredno prizadevajo pravice in obveznosti občanov, obvešča občina občane s pismenimi obvestili.
Javnosti niso dostopne seje, dokumenti in gradiva občinskega sveta in drugih občinskih organov, za katere organi ugotovijo, da so zaupne narave.
Javnost se lahko izključi tudi v primeru, ko gre za varovanje interesov, ki jih določa zakon.
15. člen
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik so občinski funkcionarji.
Člani občinskih organov in župan prejemajo povračilo stroškov in nadomestilo dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije.
Nezdružljivost opravljanja posameznih funkcij v občinskih organih določa zakon.
16. člen
Občinski organi odločajo na sejah.
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
Glasovanje na sejah občinskih organov je javno, razen če ta statut, poslovnik ali drug predpis ne določa, da je glasovanje tajno.
Občinski organi sprejemajo odločitve na svojih sejah z večino navzočih članov, če zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugačnega načina odločanja.
17. člen
Seje občinskih organov sklicujejo in vodijo njihovi predsedniki.
V odsotnosti predsednika skliče in vodi sejo občinskega organa njegov namestnik ali drug pooblaščen član organa.
18. člen
Naloge, pristojnosti in način delovanja občasnih delovnih teles določijo v sklepu o njihovem imenovanju organi, ki so jih imenovali.
19. člen
O poteku seje in sprejetih odločitvah občinskega organa se vodi zapisnik.
Občinski svet
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Svoje pravice in dolžnosti izvršuje na podlagi in v okviru ustave Republike Slovenije, zakonov in tega statuta.
21. člen
Občinski svet občine Mislinja je pristojen, da:
1. sprejema:
– statut občine,
– odloke, odredbe, pravilnike, navodila, sklepe in druge občinske akte,
– poslovnik za svoje delo,
– načrt razvoja občine,
– prostorske in druge načrte,
– občinski proračun in zaključni račun občinskega proračuna,
– program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in
– druge akte v skladu z zakoni in predpisi;
2. odloča o:
– pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, če s tem statutom ali z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan;
– prodaji občinskega premoženja,
– vlaganju občinskega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava,
– najemanju posojil,
– dodeljevanju koncesij,
– združevanju občine v pokrajino in izstopu občine iz pokrajine,
– z zakonom prenesenih zadevah iz državne pristojnosti na občino in
– drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut;
3. določa:
– organizacijo in delovno področje občinske uprave,
– način začasnega financiranja nujnih nalog občine do sprejetja občinskega proračuna,
– višino povračil in nadomestil članom občinskih organov in županu za nepoklicno opravljanje funkcij,
– organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– prispevke za opravljanje komunalnih storitev in
– druge zadeve iz svoje pristojnosti;
4. ustanavlja:
– javne gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe in
– stalne in občasne komisije in druge organe;
5. voli in razrešuje:
– predsednika in podpredsenika občinskega sveta,
– podžupana in
– predstavnike občine v svetu pokrajine;
6. imenuje in razrešuje:
– predsednika in člane nadzornega odbora,
– predsednika in člane volilne komisije in njihove namestnike,
– predsednike in člane volilnih komisij volilnih enot in nihove namestnike,
– predsednike in člane stalnih in občasnih odborov in komisij ter drugih organov občine in občinskega sveta,
– tajnika občinske uprave na predlog župana;
– člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote in
– predstavnike občine v javnih zavodih, javnih gospodarskih službah in drugih organih ter organizacijah;
7. daje soglasje:
– k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino,
– h kandidatom za direktorje oziroma ravnatelje javnih zavodov in gospodarskih služb;
8. daje mnenje:
– k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino, in
– k imenovanju načelnika za Občino Mislinja pristojne upravne enote;
9. razpisuje:
– koncesije in
– referendume ter svetovalne referendume;
10. nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta;
11. predpisuje davke, prispevke, takse in druge dajatve ter določa cene v okviru zakonov in drugih predpisov;
12. potrjuje začasne nujne ukrepe, ki bi jih sprejel župan v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko ogroženo življenje in premoženje občanov;
13. daje pobudo za sklic zborov občanov in
14. sklepa o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
22. člen
Občinski svet Mislinja ima 14 članov.
Župan, podžupan, predsednik in člani nadzornega odbora ter delavci občinskega urada ne morejo biti člani občinskega sveta.
23. člen
Za volitve članov občinskega sveta je občina razdeljena na dve volilni enoti. Občinski svet z odlokom določi območji volilnih enot in število članov občinskega sveta, ki jih izvolijo volivci posamezne volilne enote.
24. člen
Volitve v občinski svet se izvedejo v skladu z zakonom o lokalnih volitvah. Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta in traja do prve seje novoizvoljenega sveta.
25. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član občinskega sveta.
26. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi seje občinskega sveta.
Akte, ki jih sprejme občinski svet, podpisuje predsednik sveta.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti oziroma v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
27. člen
Občinski svet lahko ima sekretarja, ki pomaga predsedniku občinskega sveta pri pripravi in vodenju sej ter opravlja in organizira strokovno in administrativno delo za občinski svet, njegove komisije in odbore.
28. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlagajo najmanj trije člani sveta.
Za predsednika je izvoljen kandidat, za katerega je glasovalo dve tretjini navzočih članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ni dobil zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Razrešitev predsednika sveta lahko predlagajo najmanj trije člani sveta. Predsednik je razrešen, če je za predlog za razrešitev glasovalo dve tretjini navzočih članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
29. člen
Seje občinskega sveta sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo. Sejo mora sklicati na zahtevo sveta, župana, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj treh članov sveta.
Predsednik sklicuje seje po potrebi, praviloma enkrat v mesecu, mora pa jo sklicati najmanj enkrat v treh mesecih.
30. člen
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj treh članov sveta.
Organi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta, lahko predlagajo tudi dnevni red.
O sprejemu dnevnega reda odloči svet z večino glasov navzočih članov.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti na dnevnem redu seje čas za pobude in vprašanja članov občinskega sveta ter za odgovore nanje.
31. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
32. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Glasovanje je javno. Tajno svet glasuje le, če tako določa zakon ali ta statut, in kadar na zahtevo najmanj štirih članov sveta tako odloči občinski svet.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut ne določa drugačno večino.
Župan
33. člen
Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah v skladu z zakonom, podžupana pa na predlog župana izvoli občinski svet z večino glasov vseh članov.
34. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– zagotavlja strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov z delavci, zaposlenimi v občinskem uradu,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– določa načrt delovnih mest občinske uprave,
– nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja delavcev občinske uprave,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine in
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
V zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo župan:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in dugimi nesrečami in za uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite ter poverjenike za civilno zaščito;
– sprejme načrte zaščite in reševanja;
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči;
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine;
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih občanov ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe;
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati in
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v civilni zaščiti.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volivcev.
35. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje objave. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa po objavi tega splošnega akta lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
36. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji sveta.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo skliče župan.
37. člen
Občina ima podžupana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
38. člen
Župan in podžupan opravljata svojo funkcijo neprofesionalno.
Nadzorni odbor
39. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev in
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah. O pomembnejših ugotovitvah ali na zahtevo občinskega sveta ali župana mora nadzorni odbor sproti poročati občinskemu svetu.
Nadzornemu odboru morajo delavci, odgovorni za finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev, omogočiti nadzor in pregled poslovanja.
40. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje občinski svet izmed občanov.
Predsednik in člana nadzornega odbora so imenovani, če je za listo kandidatov glasovalo najmanj dve tretjini članov občinskega sveta.
Za predsednika ali člana nadzornega odbora ne morejo biti imenovani člani občinskega sveta, župan, podžupan, delavci občinske uprave in člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
41. člen
Listo kandidatov za predsednika in člana nadzornega odbora določi in predlaga v obravnavo občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Civilna zaščita
42. člen
Operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab civilne zaščite občine in poverjeniki za civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
Poveljniki in poverjeniki za civilno zaščito iz prejšnjega odstavka so za svoje delo odgovorni županu in nadrejenim poveljnikom civilne zaščite. Pri vodenju zaščite, reševanja in pomoči imajo tudi posebna pooblastila.
Komisije in odbori
43. člen
Občinski svet lahko ima stalne ali občasne komisije in odbore ter druga delovna telesa.
Komisije in odbori občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: delovna telesa) v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo in proučujejo predloge odlokov in drugih aktov, obravnavajo predloge, pobude in mnenja ter proučujejo druge zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
44. člen
Občinski svet s sklepom ustanovi delovno telo. Število članov, naloge, pristojnosti in način delovanja delovnega telesa se podrobneje določi v poslovniku Občinskega sveta občine Mislinja.
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta.
Člane delovnega telesa imenuje svet izmed svojih članov in drugih občanov z večino vseh članov.
Člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja morajo biti člani občinskega sveta. Svet lahko določi, da so tudi nekatera druga delovna telesa sestavljena samo iz članov občinskega sveta ali iz članov občinskega sveta in drugih občanov ali pa samo iz drugih občanov, če to narekujejo utemeljeni razlogi.
45. člen
Predsednika in člane delovnega telesa imenuje občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
46. člen
Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa:
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– komisijo za prošnje in pritožbe,
– komisijo za socialne zadeve,
– odbor za komunalne zadeve in prostor,
– odbor za zdravstvo,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za podjetništvo in drobno gospodarstvo,
– odbor za šolstvo, kulturo in šport,
– odbor za turizem,
– odbor za pokopališča in
– žirijo za nagrade in priznanja občine.
Predsedniki in člani delovnih teles se praviloma imenujejo za dobo do izteka mandata občinskega sveta, ki jih je imenoval.
47. člen
Za opravljanje enkratnih ali občasnih nalog in zadev občinski svet lahko imenuje občasna delovna telesa. Za ustanovitev in delovanje občasnih delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega statuta, ki veljajo za stalna delovna telesa.
48. člen
Pri delu delovnih teles morajo po potrebi sodelovati predsednik in člani občinskega sveta, delavci občinskega urada in župan.
Predsednik delovnega telesa lahko za obravnavo posameznih vprašanj k sodelovanju povabi strokovne in javne delavce ter druge občane.
49. člen
Občinski svet v skladu z zakonom imenuje:
– Senat za izvensodno poravnavo sporov,
– Občinsko volilno komisijo,
– voline komisije volilnih enot in
– druge organe, če tako določa zakon ali ta statut.
NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
Zbor občanov
50. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
51. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več naselij.
V Občini Mislinja se zbori občanov praviloma sklicujejo za naslednja naselja:
– Zbor občanov Dolič tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Gornji Dolič, Kozjak, Paka-del, Srednji Dolič, Tolsti vrh-del in Završe-del;
– Zbor občanov Dovže tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Dovže, Mala Mislinja-del in Razborca;
– Zbor občanov Mislinja tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Mislinja-del in Tolsti vrh-del;
– Zbor občanov Šentilj tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naseljih Mala Mislinja-del, Mislinja-del, Šentilj in Završe-del;
– Zbor občanov Završe tvorijo volivci s stalnim bivališčem v naselju Završe-del.
Natančnejša delitev naselij na posamezne zbore občanov po naseljih, ulicah in hišnih številkah je določena v posebni prilogi.
Posamezno področje lahko oblikuje nov zbor občanov, če tako sklene občinski svet.
52. člen
Zbor občanov občine na skupnem zboru ali zborih po naseljih razpravlja o:
– statutu in spremembah statuta občine,
– povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– poročilih o delu občinskih organov,
– spremembah območja občine in
– lokalni problematiki ter
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
53. člen
Zbor občanov naselja razpravlja o:
– problematiki na svojem področju,
– delu svojih predstavnikov v občinskih in drugih organih,
– ustanovitvi, območju in delu vaške skupnosti in
– delu občinskih organov z vidika interesov svojega področja ter
– daje mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
54. člen
Zbor občanov skliče in vodi do izvolitve delovnega predsedstva zbora župan.
Župan skliče zbor občanov na lastno pobudo, mora pa ga sklicati tudi na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov naselja pa na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev naselja.
Zbor občanov mora župan sklicati najmanj enkrat letno in na njem poročati o delu organov občine.
Zbor občanov vodi tričlansko delovno predsedstvo. Zbor izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika.
Zbor občanov lahko razpravlja in sklepa, če je na zboru navzočih najmanj pet odstotkov volivcev. Sklepe sprejema z večino glasov navzočih volivcev.
REFERENDUM
55. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Na referendumu imajo pravico glasovati vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Na referendumu je sprejeta odločitev, za katero je glasovala večina volivcev, ki so glasovali.
56. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Za glasovanje na referendumu in druga vprašanja, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
57. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev občine oziroma njenega dela.
Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.
Za izvedbo svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki veljajo za referendum.
Ljudska iniciativa
58. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva občanov nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Za postopek vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
Vaške skupnosti
59. člen
Občani se zaradi urejanja vprašanj skupnega pomena in uresničevanja skupnih interesov ter zadovoljevanja skupnih potreb lahko organizirajo v vaški skupnost.
Vaška skupnost se organizira v delu naselja, naselju ali v več povezanih naseljih.
60. člen
Pobudo za ustanovitev oziroma preoblikovanje vaške skupnosti lahko data:
– zbor občanov enega ali več naselij, za katera bi se ustanovila, in
– občinski svet.
Pobuda mora poleg predloga za območje, na katerega se nanaša predlog, vsebovati zlasti utemeljene razloge za ustanovitev oziroma preoblikovanje vaške skupnosti.
61. člen
Pobudo za ustanovitev vaške skupnosti obravnavajo in se o njej odločijo občani na zboru občanov območja, na katero se nanaša pobuda.
Vaško skupnost ustanovi občinski svet z odlokom.
62. člen
Organizacijo vaške skupnosti ter pravice in dolžnosti njenih organov določa statut vaške skupnosti.
Statut vaške skupnosti sprejme svet vaške skupnosti po predhodno opravljeni javni obravnavi.
Statut vaške skupnosti začne veljati, ko da nanj soglasje Občinski svet Mislinja.
63. člen
Vaška skupnost lahko nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun Občine Mislinja samo s soglasjem Občinskega sveta občine Mislinja.
64. člen
Organ vaške skupnosti je svet vaške skupnosti.
Svet volijo volivci s stalnim bivališčem v vaški skupnosti za štiri leta.
Za izvedbo volitev v svet vaške skupnosti se smiselno uporabijo določila zakona o lokalnih volitvah.
Vaška skupnost je konstituirana, ko ima sprejet statut in izvoljene organe, ki jih določa statut.
65. člen
Svet vaške skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja vaška skupnost.
Svet vaške skupnosti:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– daje občinskemu svetu predloge in pobude o reševanju zadev, ki se nanašajo na vaško skupnost,
– daje občinskim organom mnenje o reševanju posameznih zadev iz občinske pristojnosti,
– izvršuje naloge, ki so jih nanj prenesli občinski organi, in
– opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut.
66. člen
Glede načina dela sveta vaške skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet lahko podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
67. člen
Svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
Člani organov vaške skupnosti opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
68. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese opravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v opravljanje vaški skupnosti.
Za opravljanje prenesenih nalog zagotovi občinski svet ustrezna srestva.
69. člen
Kadar občinski svet odloča o zadevah, ki prizadevajo interese občanov samo ene vaške skupnosti, mora o zadevi predhodno dobiti mnenje sveta te skupnosti.
O predlogih in pobudah sveta vaške skupnosti, ki se nanašajo na zadeve iz pristojnosti občine, mora občinski svet razpravljati in o njih odločiti najkasneje v treh mesecih.
OBČINSKA UPRAVA
70. člen
Naloge in pristojnosti občinske uprave za Občino Mislinja opravlja Občinski urad Mislinja.
71. člen
Občinski urad Mislinja:
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, navodila in druge akte, ki jih izdajata občinski svet in župan,
– opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občine,
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,
– opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge za občinske organe in občinsko upravo,
– opravlja vsa računovodska, knjigovodska in blagajniška dela v zvezi z izvajanjem občinskega proračuna, delovanjem občinskih organov in občinske uprave ter opravljanjem občinskega premoženja,
– opravlja strokovne, administrativne in tehnične naloge v zvezi z izvrševanjem drugih nalog iz pristojnosti občine in
– opravlja druge naloge in dela, ki jih določa ta statut ali jih določi župan.
72. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi na predlog župana občinski svet s pravilnikom o organizaciji in delovnem področju Občinskega urada Mislinja.
73. člen
Sistemizacijo delovnih mest Občinskega urada Mislinja določi župan. V pravilniku o sistemizaciji delovnih mest določi vrsto, število in opise delovnih mest ter pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, ki delajo v Občinskem uradu Mislinja.
74. člen
Občinski urad Mislinja vodi župan.
Župan lahko za opravljanje posameznih nalog vodenja ali za vodenje občinske uprave pooblasti tajnika.
V odsotnosti ali v primeru zadržanosti župana vodi občinsko upravo tajnik ali delavec uprave, ki ga pooblasti župan.
75. člen
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Kadar tajnik ali drug delavec vodi občinsko upravo, je za njeno delo odgovoren županu.
76. člen
Upravne in druge naloge urada opravljajo tajnik, upravni in strokovno tehnični delavci. Njihov položaj ureja zakon.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v uradu odloča župan.
77. člen
S posamičnimi akti o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča in jih izdaja na prvi stopnji tajnik, ki lahko pooblasti delavce urada, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje o upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje o upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinskega urada odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinski urad, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
78. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
79. člen
Tajnik mora skrbeti in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Evidenca o upravnih stvareh se vodi po predpisih in navodilih Ministrstva za notranje zadeve. Za pravilno in sprotno vodenje evidence in reševanje upravnih zadev v rokih, ki jih določa zakon, je odgovoren tajnik.
80. člen
Kadar je pri delu in odločanju v upravnem postopku zaradi zagotovitve nepristranosti uradne osebe potrebno odločiti o izločitvi uradne osebe, je pristojen odločiti:
– občinski svet o izločitvi župana,
– župan o izločitvi tajnika in
– tajnik o izločitvi uradne osebe.
O izločitvi se odloča s sklepom.
81. člen
Ministrstva, vsako na svojem področju, nadzorujejo zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski svet, župan in pooblaščeni delavci občinskega urada.
Za zadeve, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinskega urada, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da urad, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
82. člen
Župan lahko predlaga spremembo določil tega statuta, ki se nanašajo na organizacijo občinske uprave.
Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
83. člen
Občina Mislinja sama ali skupaj z eno ali več občinami organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– varstvo pred požari,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
84. člen
Občina Mislinja skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– urejanje lokalnih in komunalnih cest,
– urejanje avtobusne postaje in avtobusnih postajališč;
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– plakatiranje in okraševanje naselij.
85. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov občina sama ali skupaj z drugimi občinami:
– ustanavlja javna podjetja in javne gospodarske zavode,
– podeljuje koncesije,
– oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave in
– vlaga lasten kapital v dejavnost oseb zasebnega prava.
Občinski svet sam ali skupaj z drugimi občinskimi sveti z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
86. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina Mislinja mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
O pridobitvi in odsvojitvi nepremičnin in premičnin odloča občinski svet. Odsvojitev nepremičnine je možna, kadar se zanjo opredeli več kot dve tretjini članov občinskega sveta.
Župan odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin do vrednosti, za katero ni predpisan javni razpis.
87. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
88. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
89. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
90. člen
Za izvrševanje občinskega proračuna je odgovoren župan, če ni z odlokom občine drugače določeno.
91. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5 % sprejetega proračuna. Posojilo mora biti odplačano najkasneje do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
92. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar v višini najmanj 0,2 % prihodkov. Odstotek izločanja sredstev v rezerve določi občinski svet na predlog župana v odloku o proračunu za vsako leto posebej.
Izločanje v rezerve se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
93. člen
Rezerve občine se uporabljajo za:
1. pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
2. zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno in
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke pa morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka tega člena odloča občinski svet.
V odloku o proračunu občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka tega člena do zneska, določenega v odloku.
94. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se sprejema zaključni račun proračuna.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu v obravnavo in sprejem najkasneje do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
Odlok o proračunu in odlok o zaključnem računu proračuna občine sprejema občinski svet z večino glasov vseh članov sveta.
95. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini brez zakonske podlage.
96. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
97. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Mislinja, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanoviteljice.
O soglasju odloča občinski svet.
Občina sme dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
98. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– del prihodkov od dohodnine, v višni, določeni z zakonom,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– dodeljena sredstva požarne takse,
– upravne takse in
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripradajo občini v višini, ki je določena z zakonom.
99. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse in prispevki,
– takse za varstvo okolja in prispevki za financiranje gospodarskih javnih sližb;
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave in
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je lahko do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
100. člen
Če občina s predvidenimi viri ne more zagotoviti dovolj sredstev za zagotovljeno porabo, ji pripadajo sredstva za finančno izravnavo. Višino finančne izravnave, ki pripada občini, za vsako leto posebej določi Ministrstvo za finance Republike Slovenije.
101. člen
Finančno poslovanje izvršuje računovodja.
Delo računovodje nadzorujeta tajnik in nadzorni odbor.
SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
Splošni akti občine
102. člen
Statut Občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: statut) je temeljni splošni akt občine, o katerem razpravlja občinski svet na dveh obravnavah in ga sprejme z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
103. člen
S poslovnikom Občinskega sveta občine Mislinja (v nadaljnjem besedilu: poslovnik), ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
104. člen
Občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.
Z odlokom ureja občina zadeve iz svoje pristojnosti ter ustanavlja javne zavode in javne službe.
Občina z odlokom ureja tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, če je tako določeno z zakonom.
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka o načinu njihovega izvrševanja.
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
105. člen
Občina z odlokom o proračunu razporedi vse prihodke in izdatke za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski svet sprejme odlok o proračunu z večino glasov vseh članov sveta.
Postopek za sprejem odloka
106. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
107. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
108. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, čeprav ni predlagatelj odloka.
109. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj deset dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
110. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
Na prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
Na drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
111. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne ali druge nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov ali kadar na prvi obravnavi člani sveta na predlog odloka nimajo pripomb, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet praviloma na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
112. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti v pismeni obliki predložen članom sveta najmanj štiri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko izjemoma predlagajo amandmaje v pismeni ali ustni obliki člani občinskega sveta, župan in predlagatelj.
113. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov, če za posamezne primere z zakonom ali s tem statutom ni drugače določeno.
114. člen
O predlogih drugih splošnih aktov odloča občinski svet na eni obravnavi.
115. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Posamični akti občine
116. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
117. člen
Občinski urad odloča o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izda občinski urad v upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti, odloča na drugi stopnji župan.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskega sveta odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
ZDRUŽEVANJE OBČINE V ŠIRŠE LOKALNE SKUPNOSTI
118. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojih občanov.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov.
O odločitvi sveta se v občini lahko izvede referendum, če tako odloči občinski svet. Odločitev na referendumu je sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi, katere pristojnosti občine bo opravljala pokrajina.
119. člen
Na pokrajino se prenesejo predvsem lokalne zadeve širšega pomena, zlasti gradnja in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov, funkcioniranje dejavnosti širšega pomena, graditev in vzdrževanje objektov ter delovanje služb na področju družbenih dejavnosti, pospeševanje gospodarskega razvoja in skrbi za varstvo okolja.
120. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana s tajnim glasovanjem. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Za kandidate, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
121. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina vseh članov sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
VARSTVO LOKALNE SAMOUPRAVE
122. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
123. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
124. člen
Župan po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
125. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih, oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni Republike Slovenije.
126. člen
Delovna telesa občinskega sveta in župan so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
127. člen
Odloki in drugi splošni akti prejšnje Občine Slovenj Gradec, ki so veljali 31. 12. 1994 in se nanašajo na področja in pristojnosti lokalne samouprave, veljajo od 1. 1. 1995 dalje kot predpisi Občine Mislinja, če niso v nasprotju z zakonom ali s tem statutom.
Predpise in druge splošne akte iz prvega odstavka tega člena morajo organi Občine Mislinja nadomestiti s svojimi predpisi najkasneje do 30. 6. 1996.
128. člen
Dokler ne bo sprejet zakon, ki bo urejal položaj zaposlenih v občinski upravi, se za delavce, zaposlene v Občinskem uradu Mislinja, uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.
Za funkcionarje Občine Mislinja se uporabljajo določbe zakona o funkcionarjih v državnih organih in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skupnosti.
129. člen
V enem mesecu po sprejemu statuta občine občinski svet sprejme poslovnik občinskega sveta Mislinja in pravilnik o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Mislinja.
Župan izda pravilnik o sistemizaciji delovnih mest Občinskega urada Mislinja v enem mesecu po sprejemu pravilnika o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Mislinja.
130. člen
Dokler ne bo zaposlen tajnik, opravlja njegove naloge župan.
Če do zaposlitve tajnika izdaja posamične akte na prvi stopnji župan, odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na drugi stopnji občinski svet.
131. člen
Dokler ne bo sprejet odlok o grbu in zastavi občine, v pečatu Občine Mislinja ni označbe občine.
132. člen
Krajevna skupnost Dolič in Krajevna skupnost Mislinja prenehata delovati z dnem uveljavitve tega statuta. Najpozneje v roku enega meseca po uveljavitvi tega statuta morata sprejeti in predložiti občinskemu svetu v soglasje zaključni račun in bilanco premoženja na dan prenehanja delovanja.
Premoženje, terjatve in obveznosti krajevnih skupnosti prevzame Občina Mislinja.
133. člen
V roku dveh mesecev po sprejetju tega statuta skliče župan zbore občanov, na katerih se ugotovi interes ustanovitve in območij vaških skupnosti.
Če bodo ustanovljene vaške skupnosti, morajo biti izvedene volitve v svete vaških skupnosti najkasneje v treh mesecih po sprejemu odločitve o njihovi ustanovitvi.
134. člen
Pri urejanju premoženjskopravnih razmerij med Mestno občino Slovenj Gradec in Občino Mislinja zastopa Občino Mislinja komisija, ki jo imenuje občinski svet.
135. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep Občine Mislinja (Uradni list RS, št. 8/95), razen določb 7. člena.
136. člen
Statut Občine Mislinja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 013-1/95
Mislinja, dne 3. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Mislinja
Dominik Javornik l. r.
