Na podlagi tretjega odstavka 69. člena zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93) minister za šolstvo in šport izdaja
P R A V I L N I K
o pogojih in merilih ter postopku za sprejem študentov v študentske domove
POGOJI IN MERILA ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
I. POGOJI
1. člen
Za sprejem v študenske domove, ki jih je ustanovila ali soustanovila Republika Slovenija oziroma se financirajo ali sofinancirajo iz javnih sredstev, lahko prosi državljan Republike Slovenije, če:
1. ima status rednega študenta v skladu z zakonom,
2. povprečni bruto dohodek na člana družine, dosežen v preteklem koledarskem letu, ne presega 150% povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v istem obdobju,
3. ima stalno prebivališče oddaljeno najmanj 25 km od kraja študija,
4. ni bil izključen iz študentskega doma.
Za bivanje v študentskem domu lahko prosi tudi študent, čigar stalno prebivališče je od kraja študija oddaljeno manj kot 25 km,
– če ima do najbližjega postajališča javnega prevoznega sredstva najmanj 4 km ali
– če nima več kot dvakratne možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi dnevno ali
– če živi v posebno težkih socialnih in zdravstvenih razmerah.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena v študentskih domovih lahko biva tudi spremljevalec študenta invalida, če je do njega upravičen v skladu s posebnimi predpisi.
II. MERILA
1. Uspešnost študija
2. člen
Študentom, vpisanim v prvi letnik visokošolskih zavodov, se upošteva uspeh pri maturi ali zaključnem izpitu in uspeh v zadnjem letniku srednje šole. Če se je študent vpisal na visokošolski zavod brez mature ali zaključnega izpita, se upoštevata uspeha zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole.
Uspeh se točkuje tako, da se vsota uspeha pri maturi ali zaključnem izpitu in povprečne ocene zadnjega letnika oziroma zadnjih dveh opravljenih letnikov srednje šole pomnoži z 18. Najvišje možno število točk je 180.
Uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu se točkuje takole:
-------------------------------------------------------------------------------
ocene pri maturi ocene pri zaključnem izpitu točke
-------------------------------------------------------------------------------
23-34 18-20 5
18-22 14-17 4
13-17 10-13 3
10-12 8-9 2
-------------------------------------------------------------------------------
Študentom, vpisanim v drugi ali višji letnik, in študentom podiplomskega študija se upošteva njihov dotedanji študijski uspeh.
Študentom prvega letnika podiplomskega študija se upošteva študijski uspeh dodiplomskega študija.
Uspeh se točkuje tako, da se povprečna ocena pomnoži z 20. Najvišje možno število točk je 200.
Ne glede na povprečno oceno dobi ponavljalec 60 točk.
Študentki materi ali študentu očetu, ki bo imel(a) med študijem otroka pri sebi, se prišteje še 50% točk, dodeljenih za uspeh.
2. Materialni položaj
3. člen
Materialni položaj se točkuje tako, da se razlika med 150 odstotki povprečne bruto plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji in povprečnim bruto dohodkom na člana družine, izraženim v odstotkih, pomnoži z 1,7.
3. Oddaljenost stalnega prebivališča
od kraja študija
4. člen
Oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija se točkuje tako, da se število kilometrov pomnoži z 0,7. Najvišje možno število točk je 100.
4. Posebne socialne in zdravstvene razmere
študenta
5. člen
Če študent predloži dokazila pristojnih organizacij oziroma organov (socialno skrbstvo, specialistični zdravstveni zavod, invalidska komisija, upravni organ) o težkem socialnem in zdravstvenem položaju (brez staršev oziroma skrbnikov, najmanj 80% invalid, težak bolnik, težke socialne razmere, nezaposleni starši oziroma skrbniki), mu komisija za sprejem po individualni obravnavi lahko k točkam za materialni položaj dodeli še do 50% točk.
5. Dodatno razvrstitveno merilo
6. člen
Če ima po merilih iz 2., 3., 4. in 5. člena tega pravilnika več študentov za sprejem v študentski dom enako število točk, se razvrstijo na prednostni seznam glede na uspešnost študija.
III. POGOJI ZA PODALJŠANJE BIVANJA
7. člen
Za podaljšanje bivanja v študentskem domu iz prvega odstavka 1. člena lahko prosi, kdor ima status rednega študenta v skladu z zakonom.
8. člen
Bivanje v študentskem domu se praviloma podaljšuje najdlje za čas trajanja enega dodiplomskega študijskega programa oziroma do izteka dvanajstih mesecev po zaključku zadnjega semestra ter enega podiplomskega študijskega programa.
Bivanje v študentskem domu se lahko podaljša tudi študentom, ki so v skladu z zakonom in statutom visokošolskega zavoda zamenjali študijski program oziroma jim je bilo dovoljeno ponavljanje letnika, študentom, ki jim je bil dovoljen vzporedni študij, študentom, ki so se vpisali v drugi študijski program v skladu z merili za prehode med študijskimi programi, ter študentom, ki jim je bil iz upravičenih razlogov status podaljšan.
ORGANI IN POSTOPEK ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA V ŠTUDENTSKIH DOMOVIH
I. KOMISIJA ZA SPREJEM IN KOMISIJA ZA PRITOŽBE
9. člen
O sprejemu v študentski dom in o podaljšanju bivanja ter o drugih zadevah, ki jih določa ta pravilnik, odloča komisija za sprejem študentov v študentski dom (v nadaljnjem besedilu: komisija za sprejem).
Komisija ima 7 članov. 2 člana sta iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, 2 člana sta predstavnika financerjev študentskih domov, 1 član je iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, 1 član je izmed zaposlenih v študentskih domovih, 1 član je iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih.
10. člen
O pritožbah zoper odločitve komisije za sprejem odloča komisija za pritožbe.
Komisija za pritožbe ima 5 članov. član je iz vrst visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, 1 član je predstavnik financerjev študentskih domov, 1 član je iz vrst študentov stanovalcev študentskih domov, 1 član je iz vrst zaposlenih v študentskih domovih in 1 član iz vrst študentov, ki ne bivajo v študentskih domovih.
11. člen
Za območje vsakega kraja, v katerem je sedež enega ali več študentskih domov oziroma visokošolskih zavodov, če so študentski domovi v njihovi sestavi (v nadaljnjem besedilu: visokošolsko središče), minister, pristojen za visoko šolstvo, imenuje komisijo za sprejem in komisijo za pritožbe.
Člani komisije za sprejem in komisije za pritožbe so imenovani za dve leti in so lahko ponovno imenovani. Predsednik in namestnik predsednika se izvolita izmed članov komisij za dve leti in sta lahko ponovno izvoljena.
12. člen
Komisija za sprejem in komisija za pritožbe odločata s sklepi. Odločitve so veljavno sprejete, če je na seji navzoča večina članov in je za sprejem odločitve glasovala večina vseh članov komisije.
Sklepi komisije za sprejem in komisije za pritožbe, ki se nanašajo na reševanje prošenj za sprejem oziroma podaljšanje bivanja v študentskem domu, se študentu pošljejo z vročilnico na naslov stalnega prebivališča, najkasneje v treh dneh po sprejemu.
Sklepi komisije za pritožbe so dokončni.
II. STROKOVNA SLUŽBA
13. člen
Upravno-administrativne in strokovne naloge komisije za sprejem in komisije za pritožbe lahko na podlagi pogodbe z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, opravljajo tajništvo univerze, tajništvo samostojnega visokošolskega zavoda, študentska organizacija, študentski dom ali druge pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: strokovna služba).
Sedež komisije za sprejem in komisije za pritožbe je na sedežu njune strokovne službe.
Delo komisij in strokovne službe financira ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.
14. člen
Strokovna služba opravlja naslednje naloge:
– pripravlja in pošilja komisijam vsa potrebna gradiva,
– sodeluje pri pripravi razpisa za sprejem oziroma podaljšanje bivanja,
– sprejema in pregleduje popolnost prošenj in pritožb,
– pisno poziva študente, da v roku, določenem s tem pravilnikom, dopolnijo nepopolne vloge,
– opravlja točkovanje v skladu s tem pravilnikom,
– pripravlja predloge prednostnih seznamov,
– študentskim domovom pošilja sklepe komisij,
– obvešča študente o možnosti vselitve po prednostnih seznamih,
– študentom pošilja sklepe komisij,
– vodi evidenco o izvršenih sklepih komisij,
– opravlja naloge, ki jih odredita komisiji, ter druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
15. člen
Sklepe komisije za sprejem in komisije za pritožbe izvršujejo študentski domovi.
Študentski domovi sproti obveščajo komisijo za sprejem o prostih zmogljivostih, na novo vseljenih študentih, izseljenih študentih in študentih, ki jim je bila podaljšana nastanitvena pogodba.
III. POSTOPEK ZA SPREJEM IN PODALJŠANJE BIVANJA
16. člen
Študentski domovi oziroma visokošolski zavodi, če so študentski domovi v njihovi sestavi, enkrat letno, praviloma hkrati z razpisom za vpis na visokošolske zavode, najkasneje pa do 1. junija objavijo razpis za sprejem in podaljšanje bivanja v študentskih domovih. Z razpisom se za posamezno visokošolsko središče objavi:
– predvideno število prostih zmogljivosti za sprejem in podaljšanje bivanja,
– rok in naslov za oddajo prošenj in
– seznam prilog k prošnji.
17. člen
Prošnja za sprejem v študentski dom se pošlje s priporočeno pošiljko komisiji za sprejem najkasneje do 10. avgusta.
Ne glede na rok za oddajo prošenj, določen v prejšnjem odstavku, lahko za sprejem v študentski dom prosi študent, če so okoliščine iz 5. člena tega pravilnika nastale po tem roku.
18. člen
Prošnja za sprejem se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 1). Priloge, ki jih je treba priložiti prošnji za sprejem, so:
– fotokopija potrdila o državljanstvu Republike Slovenije,
– potrdilo o vpisu ali fotokopija študentske izkaznice (v nadaljnjem besedilu: dokazilo o statusu študenta),
– potrdilo o vseh opravljenih izpitih oziroma fotokopije spričeval o maturi ali o zaključnem izpitu in zadnjem oziroma zadnjih dveh letnikih srednje šole,
– potrdilo o stalnem prebivališču,
– potrdilo o številu družinskih članov,
– potrdilo o vzdrževanih družinskih članih,
– dokazila o materialnem položaju študenta in njegove družine.
Študent, ki uveljavlja sprejem v študentski dom na podlagi drugega odstavka 1. člena in 5. člena tega pravilnika, mora prošnji priložiti tudi dokazila pristojnih organizacij oziroma organov.
Študentka mati oziroma študent oče v prošnji posebej navede, da bo imela (imel) otroka pri sebi ter ime in priimek študenta očeta oziroma študentke matere, s katerim(o) želi živeti v skupni sobi, in priloži otrokov rojstni list.
Študent invalid s spremljevalcem prošnji priloži potrdilo pristojnega organa, da je do njega upravičen.
Če komisija za sprejem dvomi o resničnosti fotokopij dokumentov, lahko zahteva na vpogled originalne dokumente.
19. člen
Dokazilo o statusu študenta mora študent poslati komisiji za sprejem v treh dneh po tem, ko se je vpisal, najkasneje pa do 30. septembra oziroma do 10. oktobra, če se je za vpis prijavil v podaljšanem prijavnem roku.
Študent, ki se iz upravičenih razlogov ni mogel vpisati v višji letnik, priloži potrdilo o roku za naknadni vpis najkasneje do 30. septembra, dokazilo o statusu pa v treh dneh po izteku roka za naknadni vpis.
Študent, ki opravlja maturo ali zaključni izpit v jesenskem izpitnem roku, mora to dokazati s potrdilom srednje šole, spričevalo pa mora poslati najkasneje do 30. septembra.
20. člen
Nepopolnih prošenj komisija za sprejem ne obravnava, ampak zahteva, da jih študentje dopolnijo najkasneje v treh dneh po prejemu obvestila.
Če študent v roku iz prejšnjega odstavka prošnje ne dopolni, se šteje, da prošnja za sprejem ni bila vložena. V obvestilu za dopolnitev vloge je treba študenta na to posebej opozoriti.
Določbi prvega in drugega odstavka tega člena veljata tudi za prošnje za podaljšanje bivanja v študentskem domu.
21. člen
Komisija za sprejem obravnava popolne prošnje za sprejem po vrstnem redu, kot so prispele.
Komisija za sprejem ugotovi, ali študent izpolnjuje pogoje iz 1. člena tega pravilnika in na podlagi meril, določenih v 2., 3., 4., 5. in 6. členu tega pravilnika, s sklepom za posameznega študenta določi število točk in ga v treh dneh po odločitvi s sklepom pisno seznani.
Na podlagi doseženega števila točk komisija za sprejem določi prednostne sezname 18. septembra, 18. oktobra in 18. novembra ter jih v treh dneh po sprejemu objavi na oglasni deski komisije, visokošolskih zavodov in študentskih domov visokošolskega središča.
22. člen
Prošnja za podaljšanje bivanja v študentskem domu se pošlje s priporočeno pošiljko komisiji za sprejem najkasneje do 20. avgusta. Študent, ki mu nastanitvena pogodba poteče med študijskim letom in želi podaljšati bivanje v študentskem domu, pošlje prošnjo najkasneje trideset dni pred potekom nastanitvene pogodbe.
Prošnja se vloži na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika (obrazec št. 2).
Prošnji se priloži le dokazilo o statusu študenta, in sicer v rokih, določenih v 19. členu tega pravilnika, med študijskim letom pa v treh dneh po vpisu oziroma po tem, ko je bil študentu podaljšan status.
23. člen
Komisija za sprejem odloča o popolnih prošnjah za podaljšanje bivanja sproti, po vrstnem redu, kot so prispele.
Sklep o podaljšanju bivanja v študentskem domu se pošlje študentu najkasneje v treh dneh po sprejemu na naslov njegovega stalnega prebivališča.
Seznam študentov, ki jim je bilo podaljšano bivanje, komisija za sprejem objavi najkasneje zadnjega dne v mesecu, ko je bil sklep o podaljšanju bivanja sprejet, na oglasnih deskah komisije za sprejem in študentskih domov.
24. člen
Študent se lahko pritoži komisiji za pritožbe v osmih dneh po prejemu sklepa komisije za sprejem. Pravočasno vložena pritožba zoper sklep komisije za sprejem zadrži njegovo izvršitev.
Komisija za pritožbe mora o pritožbi odločiti najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pritožbe.
Zoper sklepe komisije za pritožbe se lahko sproži spor pred sodiščem, pristojnim za delovne in socialne spore, v petnajstih dneh od vročitve sklepa, kar ne zadrži njegove izvršitve.
25. člen
V študentski dom se študenti vseljujejo v rokih, ki jih določi komisija za sprejem glede na proste zmogljivosti, po vrstnem redu, določenem z prednostnimi seznami, tako da se najprej vselijo študenti, uvrščeni na prvi, potem študenti, uvrščeni na drugi, in nazadnje študenti, uvrščeni na tretji prednostni seznam.
Če se študent v roku, ki ga določi komisija za sprejem, iz neopravičenih razlogov ne vseli v študentski dom ali mu komisija za sprejem na njegovo prošnjo ne odloži vselitve, se uvrsti na konec zadnjega prednostnega seznama.
Študentoma, materi in očetu, ki bosta imela med študijem otroka pri sebi, se dodeli skupna soba, ko je eden izmed njiju na vrsti za vselitev v študentski dom, če tudi drugi izpolnjuje pogoje iz 1. člena tega pravilnika.
26. člen
Ob vselitvi študent sklene s študentskim domom nastanitveno pogodbo. Nastanitvena pogodba se sklene za eno študijsko leto oziroma semester in se podaljšuje z aneksom.
Za zavarovanje plačila stanarine in drugih finančnih obveznosti mora študent pred sklenitvijo nastanitvene pogodbe predložiti overjeno izjavo poroka.
Študent lahko kadarkoli odstopi od nastanitvene pogodbe in se izseli iz študentskega doma.
Študentski dom lahko prekine nastanitveno pogodbo, če študent:
– huje krši pravila domskega reda in je izključen iz študentskega doma,
– ne izpolnjuje drugih obveznosti, določenih v nastanitveni pogodbi,
– je sprejet v študentski dom na podlagi neresničnih podatkov.
Študent se mora izseliti iz študentskega doma na dan poteka, odstopa ali prekinitve nastanitvene pogodbe.
Študentski dom pošlje študentu nalog za izselitev iz študentskega doma osem dni pred prenehanjem nastanitvene pogodbe.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Za sprejem in podaljšanje bivanja študentov v študentskih domovih, ki so vpisani na visokošolske zavode v študijskem letu 1994/95, se do konca tega študijskega leta uporablja pravilnik o pogojih in merilih ter postopku za sprejem študentov v študentske domove (Uradni list RS, št. 21/94).
28. člen
Člani komisij za sprejem in člani komisij za pritožbe, ki so bili imenovani na podlagi pravilnika iz predhodnega člena, opravljajo to dolžnost do konca obdobja, za katerega so bili imenovani.
29. člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 601-18/95
Ljubljana, dne 19. maja 1995
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo in šport
