Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Ventislava Piperčiča iz Žalca, na seji dne 13. 4. 1995

Določba drugega odstavka 6. člena pravilnika o merilih in oblikovanju cen za uporabo pokopaliških objektov in naprav ter o izvajanju drugih storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti Občine Žalec (Uradni list RS, št. 18/94) se odpravi.

Pobudnik predlaga, da ustavno sodišče odloči o ustavnosti izpodbijane določbe v izreku navedenega pravilnika, ker je po njegovem mnenju v nasprotju z 61., 62. in 63. členom ustave. Pristojni organi v Občini Žalec zahtevajo, da z nagrobnega spomenika odstrani napis “obitelj” in ga zamenja s kakršnokoli slovensko besedo, s čimer je neposredno prizadet pobudnikov interes.
Občina Žalec na pobudo ni odgovorila.

Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in po ugotovitvi, da so izpolnjeni pogoji po četrtem odstavku 26. člena zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), takoj nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
Določba drugega odstavka 6. člena izpodbijanega pravilnika se glasi: “Upravljalec pokopališča je dolžan skrbeti, da bodo vsa posvetila na spominskih obeležjih in nagrobnih spomenikih v slovenskem jeziku”. S tako ureditvijo je kršena določba 61. člena ustave, ki določa, da ima vsakdo pravico, da svobodno izraža pripadnost svojemu narodu ali narodni skupnosti, da goji in izraža svojo kulturo in uporablja svoj jezik in pisavo. S to ustavno določbo je opredeljena individualna svoboda, ki jo je mogoče omejiti le takrat, ko bi bile prizadete pravice drugih ali če bi bilo to v nasprotju z ustavnimi določbami o uradnem jeziku v Sloveniji (11. člen ustave).
Ustavno sodišče poudarja, da posvetilo na spominskih obeležjih in nagrobnih spomenikih predstavlja zaseben odnos svojcev do pokojnika ali izpolnitev njegove želje. Kljub temu, da je nagrobni spomenik postavljen na javnem prostoru, je v ospredju pravica do zasebnosti, ki jo zagotavlja 35. člen ustave. V skladu z določbo tretjega odstavka 15. člena ustave se s predpisi lahko prepovedujejo napisi na spomenikih, ki so v nasprotju s splošno sprejetimi načeli morale, ki ne odražajo spoštovanja do pokojnika ali so žaljivi za druge žive ali mrtve osebe. Svojci umrlega lahko na lastno željo ali na željo pokojnika oblikujejo napis na spomeniku v mejah zakona in morale.
Omejitve pri postavljanju spomenikov in napisov so lahko določene le v okviru opisanega in s spoštovanjem pravila, naj pokopališče predstavlja urejeno okolje. Ker nagrobni spomenik in napis na njem pomenita uveljavljanje pravice do zasebnosti, ne sme državni organ predpisovati uporabe jezika, saj gre za področje zasebnosti, ki ga varuje 35. člen ustave. Zato je ustavno sodišče izpodbijano odločbo pravilnika odpravilo.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 45. člena zakona o ustavnem sodišču v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Odločbo je sprejelo soglasno.