Na podlagi četrtega odstavka 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) in v skladu s pravilnikom o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi (Uradni list SRS, št. 20/86 in 4/89) izdajam

To navodilo določa vrste odpadkov, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti v splošnih in specialnih bolnišnicah, klinikah, inštitutih, naravnih zdraviliščih, zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah, zasebnih zdravstvenih ordinacijah (v nadaljnjem besedilu: izvajalcih zdravstvene dejavnosti) ter načine ravnanja s temi odpadki.
To navodilo se uporablja za ravnanje z odpadki v objektih, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost, kakor tudi na funkcionalnih površinah, ki tem objektom pripadajo.

Odpadki, nastali pri zdravstveni dejavnosti, so:
1. vsa tkiva in organi, deli teles, zarodki, kri in druge telesne tekočine, trupla in ostanki laboratorijskih živali,
2. infektivni odpadki kot so materiali in predmeti, ki so prišli v stik z okuženimi osebami ali živalmi, kulture in pripomočki, uporabljeni pri laboratorijskem delu z infektivnimi materiali; deli opreme, oblačila, rokavice, brisače ter drug higienski pribor, uporabljen pri dializi, odpadki bolnikov v izolacijskih oddelkih ter vsi drugi materiali, ki lahko vsebujejo patogene klice v taki količini, da bi lahko povzročile bolezen,
3. ostri predmeti, kot so injekcijske igle, lancete, igle za šivanje, rezila, žage, razbita steklovina in ostali podobni predmeti,
4. farmacevtski odpadki kot so zdravila in drugi farmacevtski preparati, ki so raztreseni, razliti ali kako drugače poškodovani, ki jim je potekel rok uporabe, ki so kontaminirani ali neuporabni iz drugih razlogov,
5. nevarni kemični odpadki kot so neuporabne ali zavržene trdne, tekoče ali plinaste kemikalije, ki se uporabljajo pri medicinskih postopkih, eksperimentalnem delu, čiščenju in dezinfekciji in jih delimo v naslednje skupine: strupene snovi, korozivne snovi (kisline s pH pod 2 in lugi s pH nad 12), snovi z visokim plameniščem (nad 21°C in pod 50°C), reaktivne kemikalije, ki so eksplozivne, občutljive na udarce, vodo, zrak in genotoksične snovi,
6. doze pod pritiskom, ki lahko eksplodirajo, če so izpostavljene višjim temperaturam ali mehanskim poškodbam,
7. radioaktivni odpadki.
Komunalni odpadki ter ostali nenevarni odpadki, ki niso nastali pri zdravstvenih postopkih in ne ogrožajo zdravja ljudi ali okolja, se ne štejejo za odpadke po tem navodilu.
Ravnanje z radioaktivnimi odpadki ureja poseben predpis.

Ravnanje z odpadki obsega njihovo evidentiranje, zbiranje, embaliranje, uporabo embalaže, njihov notranji transport in začasno skladiščenje.

Postopek evidentiranja odpadkov obsega opis odpadka po vrsti, količini, mestu in času nastanka, njegovih lastnosti, internem transportu, načinu začasnega shranjevanja ter specifičnih zahtevah procesiranja. Evidenca se vodi na obrazcu 1, ki je sestavni del tega navodila.
V postopku zbiranja, transportiranja in procesiranja odpadkov se uporabljata obrazec 2 in 3, ki sta sestavni del tega navodila.

Odpadki se zbirajo in ločujejo na mestu njihovega nastanka v embalaži, ki je prilagojena njihovim lastnostim, količini, načinom začasnega shranjevanja ter procesiranja.

Odpadki se morajo obvezno shranjevati v embalažo, ki razpoznavno in nedvoumno označuje vrsto odpadkov, ki so v njej.
Embalaža mora biti prilagojena fizikalno - kemijskim, biološkim in drugim lastnostim odpadkov.
Embalaža, kot so zabojniki, vreče in posode mora biti izdelana tako, da njihova odprtina omogoča neovirano odlaganje odpadkov, hkrati pa preprečuje njihovo izpadanje pri pakiranju, shranjevanju, prevozu in ostalih postopkih ravnanja.
Materiali, iz katerih je izdelana embalaža, za odpadke morajo biti neprepustni za ostre predmete, tekočine, kemijsko agresivne snovi in podobno.
Materiali ne smejo vsebovati snovi, ki bi pri procesiranju odpadkov obremenjevali okolje.
Embalaža za odpadke se sme uporabiti enkrat ali večkrat, odvisno od vrste odpadkov, ki jih vsebuje.
Embalaža za enkratno uporabo so zabojniki za ostre odpadke, ki morajo biti neprodorni in neprepustni za ostre predmete pri normalnih pogojih uporabe in narejeni tako, da se neprepustno zapirajo, da je onemogočeno iztresanje njihove vsebine pri prenašanju in prevozu. Zabojniki morajo biti iz materialov, ki so primerni za sežig, če se bodo incinerirali obenem z odpadki, ki jih vsebujejo. Opremljeni morajo biti z napisi ali znaki o svoji vsebini in tehnologiji procesiranja. Vreče iz plastičnih materialov za enkratno uporabo morajo biti dovolj močne, da so odporne proti poškodbam. Volumen mora biti prilagojen količini nastajanja odpadkov. Vreče iz plastičnih materialov za zbiranje morajo biti kompatibilne po obliki in velikosti s stojalom ali nosilno posodo.

Za skladiščenje odpadkov se uporabljajo vreče iz plastičnih materialov, debeline 55 mikronov pri nizki gostoti prepletanja vlaken oziroma 25 mikronov pri visoki gostoti prepletanja vlaken.
Papirnate vreče ali škatle iz kartona morajo zagotavljati varno skladiščenje odpadkov do teže 30 kg in izpolnjevati druge pogoje iz 6. člena tega navodila.
Embalaža za večkratno uporabo so kovinski ali plastični zabojniki oziroma zabojniki narejeni iz drugih snovi, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje.
Zabojniki morajo biti označeni z napisi ali znaki o vrsti odpadka, ki je shranjen v njih in vrsti procesiranja.

Zbrane odpadke se sme prenašati ali prevažati samo v embalaži iz 6. člena tega navodila.
Za notranji transport odpadkov se sme uporabljati samo v ta namen določena prevozna sredstva.
Prevozna sredstva morajo imeti gladke, neprepustne in nepremočjive površine, ki se lahko čistijo, razkužujejo in osušijo ter ne nudijo zavetja insektom in glodalcem. Prevozna sredstva morajo biti zgrajena tako, da omogočajo lahko in varno nakladanje ter razkladanje odpadkov in onemogočajo njihov raztres ali razlitje med prevozom.
Če prevoznih sredstev, določenih za transport odpadkov, začasno ni na razpolago, prevoz odpadkov pa je nujen, se ta lahko opravi z drugim vozilom za odpadke samo pod pogojem, da so odpadki iz 2. člena tega navodila ločeni od nenevarnih odpadkov tako, da njihova kontaminacija ni mogoča.
Dovoljenje za odvoz odpadkov z drugim vozilom izda zdravstveni inšpektor.

Odpadke se po končanem evidentiranju, zbiranju in embaliranju začasno shranjuje v za to namenjenih prostorih.
Embalaža z različnimi odpadki mora biti shranjena ločeno ter nameščena tako, da je izključena možnost njenih poškodb ter raztresa ali izlitja odpadkov.
Če pride do raztresa ali izlitja odpadkov, se mora površino ali prostor takoj, ko se to opazi, očistiti in po potrebi razkužiti, odpadke pa ponovno embalirati.
Odpadki morajo biti v začasnem skladišču shranjeni po vrsti odpadka, časovnih rokih zbiranja in rokih odpošiljanja v nadaljnjo obdelavo. Odpadke je potrebno zlagati na podstavke, ki jih je možno čistiti z vodo in dezinfekcijskimi sredstvi.
Odpadke se sme začasno shranjevati dokler dovoljujejo to lastnosti posameznih vrst odpadkov.
V začasnem skladišču je prepovedano skladiščiti vse druge snovi razen odpadkov.
Začasno skladišče odpadkov mora biti ločeno od drugih prostorov in locirano tako, da je dostop vozil za prevoz odpadkov do njega neoviran.
Začasno skladišče mora biti označeno z dobro vidnim napisom in oznako, ki prepoveduje vstop nepoklicanim osebam in opozarja na nevarnost.
Tla, stene in strop začasnega skladišča morajo biti iz materialov, ki se lahko čistijo in razkužujejo.
Skladišče mora imeti glede na svojo velikost in količino začasno skladiščenih odpadkov potrebno prostornino zbiralnih (in revizijskih jaškov), pokritih odtočnih kanalov ter prezračevalne naprave s filtri oziroma regulacijo mikroklime.

Za notranji transport in začasno skladiščenje odpadkov je odgovorna oseba, določena s splošnim aktom izvajalca zdravstvene dejavnosti.
Vsi delavci, ki prihajajo v neposreden stik z embaliranimi odpadki, morajo nositi osebna zaščitna sredstva in morajo biti seznanjeni z nevarnostmi in postopki ravnanja, če pride do poškodbe embalaže, napolnjene z odpadki, njihovega raztresa ali razlitja.
Delavci morajo stalno nadzorovati ustreznost embalaže za odpadke.

Odpadke se lahko reže, melje, drobi, dezinficira in incinerira v namenskih napravah (tudi mobilnih), postavljenih na funkcionalnih površinah objekta, kjer se izvaja zdravstvena dejavnost.
Pogoje za obratovanje naprave določi minister za zdravstvo.

Odpadke iz mikrobioloških laboratorijev zlasti kulture, TBC oddelkov in oddelkov za bolezni za katere je potrebna stroga izolacija, se na zahtevo epidemiološke službe obvezno dezinficira v okviru funkcionalnih površin zdravstvenih ustanov.

Citostatike in materiale kontaminirane z njimi, ki jih je potrebno ločeno zbirati, je obvezno procesirati z incineriranjem.

Za ravnanje z infektivnimi odpadki se poleg tega navodila uporablja tudi odredba o ravnanju z infektivnimi odpadki, ki nastajajo pri opravljanju zdravstvene dejavnosti (Uradni list RS, št. 57/94).

Za zbiranje infektivnih odpadkov se uporabljajo posebne posode z volumnom 1,1 m3.

Vreče iz plastičnih materialov za skladiščenje infektivnih odpadkov, morajo imeti debelino najmanj 200 mikronov pri nizki gostoti prepletanja vlaken ali 100 mikronov pri visoki gostoti prepletanja vlaken.

Infektivni odpadki se morajo dezinficirati z mobilno rezalno dezinfekcijsko napravo ZDA-M3.
Za delovanje dezinfekcijske naprave iz prejšnjega odstavka tega člena, je treba zagotoviti ustrezno moč energije, vodo, plato v velikosti ca. 10 × 5 m za postavitev naprave ter odtok za odpadno vodo.
Navedene pogoje je treba zagotoviti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, lahko pa tudi na deponiji komunalnih odpadkov.
Lokacijo dezinfekcijske naprave mora pred začetkom izvajanja dezinfekcije potrditi krajevno pristojni zdravstveni inšpektor.

Program zbiranja dezinfekcije infektivnih odpadkov določi minister za zdravstvo v sodelovanju z izvajalci zdravstvene dejavnosti.

Nadzor nad izvajanjem tega navodila opravlja Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije, kontrolo dezinfekcije infektivnih odpadkov pa izvajajo področni Zavodi za zdravstveno varstvo v skladu s posebnim programom.

Izvajalci zdravstvene dejavnosti morajo ravnanje z odpadki uskladiti s tem navodilom v roku 15 dni od njegove uveljavitve.

To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.