Na podlagi petega odstavka 7. člena zakona o standardizaciji (Ur. list RS, št. 1/95) izdaja minister za znanost in tehnologijo
N A V O D I L O
o sprejemanju in izdajanju slovenskih standardov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
To navodilo ureja postopek sprejemanja in izdajanja slovenskih standardov in določa pravila za:
– ustanavljanje in delo tehničnih odborov (v nadaljnjem besedilu: TC) ter programskih svetov,
– nastajanje slovenskih standardov,
– označevanje slovenskih standardov (v nadaljnjem besedilu: SIST).
2. člen
Vpliv strokovne javnosti na nastajanje SIST se zagotavlja z ustanovitvijo TC v Uradu Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje (v nadaljnjem besedilu: Urad), v katerih sodelujejo strokovnjaki z različnih področij. Informiranje javnosti se zagotavlja tudi z objavami v uradnem glasilu Urada, ki so natančneje opredeljene v nadaljevanju tega navodila.
Posamezne stopnje nastajanja SIST morajo biti ustrezno dokumentirane (npr.: zapisniki zasedanj TC, kopije predlogov SIST). Dokumentacija je javna in dosegljiva zainteresiranim pri tehničnem sekretarju pristojnega TC.
II. TEHNIČNI ODBORI IN PROGRAMSKI SVETI
3. člen
Za izdelavo predlogov in pripravo besedila SIST ter izvedbo postopka prevzemanja mednarodnih, evropskih in tujih nacionalnih standardov se v okviru Urada organizirajo TC, ki jih sestavljajo predsednik in člani. Člani TC so predstavniki podjetij oziroma drugih pravnih oseb in upravnih organov.
4. člen
Pobudo za ustanovitev TC lahko dajo zainteresirana podjetja, druge pravne osebe, upravni organi in posamezniki, ki menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za njegovo ustanovitev. Pobudo lahko dajo tudi programski sveti in že ustanovljeni TC v okviru Urada.
O pobudi odloča pomočnik direktorja Urada, pristojen za standardizacijo. O odločitvi Urad obvesti pobudnika najkasneje v tridesetih dneh od dneva odločitve.
Če se pobudnik ne strinja z obrazloženo zavrnitvijo pobude, lahko najkasneje v petnajstih dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi ugovarja pri direktorju Urada, ki o tem dokončno odloči.
5. člen
Če je pobuda za ustanovitev TC sprejeta, direktor Urada imenuje tehničnega sekretarja TC. Tehnični sekretar izvede nadaljnji postopek ustanovitve TC. Urad objavi razpis za članstvo TC v svojem uradnem glasilu. V razpisu morajo biti navedeni delovno področje TC ter oznake in nazivi ustreznih TC v mednarodnih oziroma evropskih organizacijah za standardizacijo, katerih delovno področje vključuje razpisani TC. Rok za prijavo na razpis je praviloma trideset dni.
Prispele prijave zbira imenovani tehnični sekretar, ki v tridesetih dneh po preteku razpisnega roka pripravi predlog za člane TC. Prijava lahko vsebuja predlog ene ali več fizičnih oseb za člane TC. Pri sestavi predloga pa se upoštevata strokovnost predlaganih kandidatov in enakomerna zastopanost interesov proizvajalcev, potrošnikov, strokovnih združenj in zbornic, izobraževalnih in znanstvenih institucij ter upravnih organov. TC ima najmanj tri in največ petnajst članov.
Prvi sestanek TC, na katerega se povabijo izbrani kandidati za člane TC, vodi tehnični sekretar. Na tem sestanku prisotni izoblikujejo predlog za predsednika TC.
Pravico glasovanja imajo vsi člani TC, razen v primeru, da ima posamezna pravna oseba ali upravni organ več predstavnikov v TC. V tem primeru ima pravico glasovanja le en od njih.
Tehnični sekretar nima pravice glasovanja.
6. člen
Direktor Urada izda sklep o imenovanju predsednika in članov TC. Mandat predsednika traja tri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. V sklepu o imenovanju je naveden tudi tehnični sekretar.
Sklep o imenovanju se dostavi vsem imenovanim, informacija o imenovanju TC pa se objavi v uradnem glasilu Urada.
V primeru premajhnega števila prispelih prijav se Urad lahko odloči za ponovitev razpisa.
7. člen
TC lahko za delo na ožjem področju v okviru svoje pristojnosti ustanovi tehnični pododbor. Tehnični pododbor ima najmanj tri in največ petnajst članov. Predsednik mora biti član TC.
S sklepom o ustanovitvi tehničnega pododbora, ki ga podpiše predsednik TC, mora predhodno soglašati pomočnik direktorja Urada, pristojen za standardizacijo.
Za izvedbo posameznih nalog s področja dela TC ali tehničnega pododbora se lahko ustanovi delovno skupino. Ta ima lahko najmanj tri in največ petnajst članov, izbranih izmed članov TC in strokovnjakov, ki niso člani TC. Predsednik delovne skupine mora biti član TC.
Mandat predsednika tehničnega pododbora oziroma delovne skupine traja dve leti z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
8. člen
Spremembe v ustanovljenem TC nastanejo zaradi:
– zoženja ali razširitve delovnega področja
– zamenjave predsednika ali članov
– zamenjave tehničnega sekretarja.
Za izvedbo vseh sprememb se smiselno uporabljajo določbe, ki urejajo ustanovitev TC.
Če ni več potrebe po strokovnem delu na določenem področju, direktor Urada lahko ukine TC, ki to področje pokriva.
9. člen
Za usklajevanje politike in za svetovanje na posameznih programskih področjih se v okviru Urada ustanovijo programski sveti.
Pomočnik direktorja Urada, pristojen za standardizacijo, pripravi predlog za predsednika in člane posameznega programskega sveta. Kandidate izbere izmed predsednikov in članov posameznih TC, ki delujejo na programskem področju programskega sveta, oziroma izmed zunanjih strokovnjakov.
Sklep o imenovanju predsednika in članov posameznega programskega sveta izda direktor Urada. Mandat predsednika traja tri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
III. NASTAJANJE SLOVENSKIH STANDARDOV
10. člen
Pobuda za sprejem SIST mora biti pisna in mora vsebovati obrazložitev razlogov, ki narekujejo sprejem novega standarda. Pobuda se dostavi Uradu.
Pobudo za sprejem novega SIST lahko dajo zainteresirana podjetja, druge pravne osebe, upravni organi in posamezniki, ki menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sprejem SIST. Pobudo lahko dajo tudi posamezni TC in programski sveti.
Pobudi je lahko priložen delovni osnutek standarda.
11. člen
Pobudo obravnava TC, pristojen za področje, na katerega pobuda sodi, in jo sprejme ali zavrne.
Če ustrezen TC še ni ustanovljen, lahko pomočnik direktorja Urada, pristojen za standardizacijo, določi TC, ki bo pobudo obravnaval. Le-ta lahko pobudo sprejme ali zavrne.
O odločitvi Urad obvesti pobudnika najkasneje v tridesetih dneh od dneva odločitve.
Če se pobudnik ne strinja z obrazloženo zavrnitvijo pobude, lahko najkasneje v petnajstih dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi ugovarja pri direktorju Urada, ki o tem dokončno odloči.
12. člen
V postopku sprejemanja SIST lahko na povabilo pristojnega TC sodeluje tudi pobudnik.
Na podlagi sprejete pobude za sprejem SIST pristojni TC oziroma tehnični pododbor ali delovna skupina pripravi delovni osnutek.
Pri pripravi osnutka standarda je potrebno soglasje članov glede bistvenih vprašanj osnutka.
13. člen
Če je osnutek standarda pripravil TC, dobi končno besedilo osnutka status predloga standarda.
Če pa je osnutek pripravil tehnični pododbor ali delovna skupina, mora osnutek odobriti TC. Tako odobren osnutek standarda z morebitnimi pripombami, dopolnitvami in spremembami, dobi status predloga standarda.
14. člen
TC sprejme sklep, da se javna obravnava predloga standarda objavi v uradnem glasilu Urada.
Objava javne obravnave vsebuje oznako in naslov predloga standarda, naziv pristojnega TC ter poziv zainteresiranim, naj posredujejo pisne pripombe na predlog standarda. Rok za vložitev pisnih pripomb znaša najmanj trideset dni od dneva objave. V izjemnih primerih lahko TC določi krajši rok.
Besedilo predloga standarda, ki je v javni obravnavi, mora biti dosegljivo zainteresiranim pri tehničnem sekretarju pristojnega TC.
15. člen
Prispele pripombe obravnava pristojni TC, ki jih lahko upošteva ali zavrne.
O zavrnitvi pripomb pristojni TC obvesti predlagatelja najkasneje v tridesetih dneh od dneva odločitve.
Če se predlagatelj ne strinja z obrazloženo zavrnitvijo pripomb, lahko najkasneje v petnajstih dneh po prejemu obvestila o zavrnitvi ugovarja pri direktorju Urada, ki o tem dokončno odloči. Pred dokončno odločitvijo direktorja Urada predlog standarda ne more biti izdan kot SIST.
16. člen
Besedilo predloga standarda pred dokončno potrditvijo v TC pregleda redakcijsko lektorski odbor. Znotraj programskega področja se ustanovi eden ali več redakcijsko lektorskih odborov, katerih naloga je terminološko-redakcijski pregled in uskladitev SIST. Člani redakcijsko-lektorskega odbora so: eden ali dva predstavnika TC, lektor, strokovnjak s področja terminologije, ki redakcijsko-lektorski odbor vodi, in tehnični sekretar pristojnega TC.
Sklep o imenovanju redakcijsko-lektorskega odbora izda direktor Urada.
17. člen
Pred izdajo SIST morajo končno besedilo podpisati naslednje odgovorne osebe oziroma njihovi pooblaščenci:
– predsednik pristojnega TC
– pomočnik direktorja Urada, pristojen za standardizacijo
– direktor Urada.
SIST se izda kot posebna publikacija Urada, njegov izid pa se objavi v uradnem glasilu Urada. Izvirnik SIST s potrebnimi podpisi se shrani v standardoteki informacijskega centra Urada.
18. člen
SIST se lahko sprejme na podlagi prevzema mednarodnega, evropskega ali tujega nacionalnega standarda (v nadaljnjem besedilu: tuj standard).
Metode prevzema so naslednje:
– metoda razglasitve
– metoda platnice
– prevod.
Politiko izbire metod prevzema določa Urad s svojim letnim programom sprejemanja in izdajanja SIST.
19. člen
Pri uporabi metode razglasitve Urad razglasi prevzem standarda v svojem uradnem glasilu.
20. člen
Metoda platnice je način prevzema, s katerim se standard ponatisne, dodajo pa se mu platnica, v slovenščini napisan predgovor s pojasnili in dodatek s parametri za uporabo v Sloveniji.
21. člen
SIST, ki predstavlja prevod tujega standarda, se lahko sprejme in izda v enojezični ali večjezični obliki. Pri večjezični obliki veljajo besedila v vseh jezikih za avtentična, če ni v standardu posebej opredeljeno, katero besedilo se šteje za avtentično.
Pri prevodu tujega standarda je dovoljeno dodati naslovno stran, predgovor s pojasnili in dodatek s parametri za uporabo v Sloveniji.
22. člen
Na pobudo subjektov, navedenih v drugem odstavku 10. člena tega navodila, ali če pride do dopolnitve oziroma do popravka tujega standarda, ki je bil podlaga za sprejem SIST, se lahko sprejme in izda dopolnilo ali popravek k izdanemu SIST. Dopolnilo oziroma popravek se objavi na dodatnih listih standarda.
Dopolnilo lahko vsebuje spremembo, dodatek ali črtanje določenega dela vsebine standarda.
Popravek se izda za odstranitev tiskarskih, jezikovnih in podobnih napak v objavljenem besedilu SIST.
Če gre za prvi prevzem tujega standarda, ki ima v izvirniku dopolnilo oziroma popravek, se njuna vsebina prevzame skupaj s celotnim standardom v enotni SIST.
Za izdelavo in izdajo dopolnila in popravka k SIST smiselno veljajo določila za nastanek SIST.
23. člen
Pristojni TC mora izvajati preglede izdanih SIST, da se tako zagotovi ustreznost SIST spremenjenim okoliščinam, ki so posledica novih izdaj tujih standardov, razvoja tehnologije, odkritja novih materialov in spremenjenih zahtev potrošnikov.
Na podlagi opravljenega pregleda TC odloči, da se standard potrdi, revidira ali umakne.
Revizija standarda se opravi po enakem postopku kot sprejem standarda. Revidiran standard se objavi kot nova izdaja standarda.
24. člen
Urad lahko poleg standardov prevzema tudi druge dokumente, ki jih izdajajo mednarodne in evropske organizacije za standardizacijo (npr. predstandarde, harmonizacijske dokumente, poročila in tehnična poročila). Pri prevzemu teh dokumentov se smiselno uporabljajo določbe od 18. do 21. člena tega navodila.
IV. OZNAČEVANJE SLOVENSKIH
STANDARDOV
25. člen
Vsi sprejeti slovenski standardi se vpišejo v matično knjigo standardov in označijo po mednarodnem klasifikacijskem sistemu (ICS).
26. člen
Slovenski standardi se označijo na naslednji način:
Dodatne številčne oznake si sledijo v zaporedju od številke 1000 dalje, odvisno od trenutka vpisa v matično knjigo standardov.
27. člen
V primeru prevzema tujega standarda se oznaki za slovenski standard doda izvorna oznaka prevzetega standarda ne glede na število mest.
Primer:
SIST ISO 3675
SIST EN 24
SIST ETS 300 166
SIST DIN 51769-1.
28. člen
Referenčna številka standarda je sestavljena iz oznake slovenskega standarda in pripadajoče letnice izdaje tega standarda. Oba pojma sta ločena z dvopičjem.
Primer:
SIST ISO 3675:1994
Referenčno številko standarda lahko dopolnjuje tudi oznaka jezika, v katerem je besedilo izdanega slovenskega standarda. Oznaka jezika je obvezna, če je standard izdan v tujem jeziku ali je večjezičen.
Primer:
SIST ISO 3675:1994 (en)
SIST EN 540:1994 (en)
SIST DIN 51769-1:1994 (de).
Pri standardih, kjer letnica izdaje standarda ni navedena, se upošteva njihova zadnja izdaja.
29. člen
Kasnejša dopolnila ali spremembe prevzetih tujih standardov se upoštevajo v slovenskem standardu tako, da se novejše izdaje prevzetih tujih standardov upoštevajo v dopolnilih ali kasnejših izdajah slovenskega standarda.
Dopolnilo k slovenskemu standardu se označi tako, da se pred navedbo oznake SIST z letnico izdaje dodajo beseda “dopolnilo”, tekoča številka in letnica izdaje dopolnila.
Primer:
Dopolnilo 1:1995 k SIST 1011:1994 ali krajše: SIST 1011:1994/D1:1995.
Popravek k SIST se označi tako, da se pred navedbo oznake SIST z letnico izdaje dodajo beseda “popravek”, tekoča številka in letnica izdaje popravka.
Primer:
Popravek 1:1995 k SIST 1011:1994 ali krajše: SIST 1011:1994/P1:1995.
30. člen
Dokumenti, navedeni v 24. členu tega navodila, se pri prevzemu označijo tako, da se oznaki za slovenski standard doda izvorna oznaka prevzetega dokumenta ne glede na število mest.
Primer:
SIST ENV 305 predstandard
SIST HD 1000 harmonizacijski dokument
SIST CR 1100 poročilo
SIST ISO/TR 7469 tehnično poročilo.
31. člen
Urad vsako leto izda katalog slovenskih standardov.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
32. člen
Pri ponatisu slovenskih standardov, ki so bili prvotno izdani z oznakama SLS oziroma SIS, se uporabi oznaka SIST z nespremenjeno dodatno številčno ali izvorno prevzeto oznako. Enako velja pri sklicevanju na te standarde v zakonih ter tehničnih in drugih predpisih.
33. člen
To navodilo začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 305-2.0-1/95
Ljubljana, dne 22. maja 1995
prof. dr. Rado Bohinc l. r.
Minister
za znanost in tehnologijo
