Na podlagi 29. in 44. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95) je Občinski svet občine Loški Potok na seji dne 20. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Loški Potok
1. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Območje Občine Loški Potok obsega območja naslednjih naselij: Črni Potok pri Dragi, Draga, Glažuta, Hrib - Loški Potok, Lazec, Mali Log, Novi Kot, Podplanina, Podpreska, Pungart, Retje, Srednja vas - Loški Potok, Srednja vas pri Dragi, Stari Kot, Šegova vas, Trava, Travnik.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni, ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
5. člen
Občina je pravna oseba. Sedež Občine Loški Potok je na Hribu št. 102 v Loškem Potoku.
Žig občine je okrogle oblike, premera 3.5 cm. V žigu je grb Občine Loški Potok, pod grbom pa je napis Občina Loški Potok.
Grb občine ima obliko ščita bele barve, na sredini je potoška plenkača, pod njo napis Loški Potok, v ozadju pa je silhueta Tabora.
Zastava je zeleno bela z grbom na zgornjem srednjem delu. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave so v treh pasovih v vzdolžni smeri tako, da sta na straneh zelena pasova, v sredini pa bel pas, na katerem je črn grb Občine Loški Potok.
6. člen
V občini sta ustanovljeni krajevni skupnosti Loški Potok in Draga.
Krajevna skupnost je pravna oseba. Vaška skupnost ni pravna oseba. Krajevno skupnost Loški Potok sestavljajo naslednje vaške skupnosti: Hrib - Loški Potok, Mali Log, Retje, Srednja vas - Loški Potok, Šegova vas in Travnik. Krajevno skupnost Draga pa sestavljajo naslednje vaške skupnosti: Črni Potok pri Dragi, Draga, Lazec, Novi Kot in Stari Kot, Podplanina, Podpreska, Pungart, Srednja vas pri Dragi in Trava.
Krajevna skupnost lahko nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine, ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost opravlja naloge, ki ji jih poveri občina. Zlasti pa skrbi za:
– smotrno izkoriščanje obstoječih zidalnih površin,
– vzdrževanje objektov in naprav, ki jih uporablja krajevna skupnost,
– varstvo naravnega okolja,
– javno obravnavo urbanističnih in zazidalnih načrtov,
– vzdrževanje komunalnih objektov,
– vzdrževanje vaških in drugih nekategoriziranih cest in poti.
Za zadovoljevanje in uresničevanje določenih skupnih potreb in interesov v krajevni skupnosti ter za opravljanje določenih funkcij pridobiva krajevna skupnost potrebni prihodek na sledeče načine:
– s samoprispevkom, za katerega se odločijo delovni ljudje in krajani z območja krajevne skupnosti,
– s proračunskimi dotacijami občine Loški Potok za funkcionalno in materialno dejavnost,
– s sredstvi, zbranimi z darili in zapuščinami posameznikov,
– z drugimi prihodki, ki se zbirajo v krajevni skupnosti.
Naloge krajevne skupnosti in vaške skupnosti bodo podrobneje določene s statutom krajevne skupnosti.
7. člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
8. člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti ali vaške skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
9. člen
Občina Loški Potok se lahko v skladu z interesi povezuje z drugimi občinami in tudi širše v pokrajino.
Občina Loški Potok sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
10. člen
Občina Loški Potok se zaradi gospodarskega, kulturnega, športnega razvoja lahko pobrati s tujimi občinami.
2. NALOGE OBČINE
11. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti,
– ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ureja občinske javne službe,
– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena;
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine,
– skrbi za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj športa in rekreacije;
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe,
– vodi javna in druga podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost,
– gradi komunalne objekte in naprave,
– pomaga pri reševanju stanovanjske problematike socialno ogroženih občanov,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave,
– pospešuje izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencionira in opravlja tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti),
– omogoča oziroma financira požarno varnost, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe;
– finančno pomaga (štipendira) pri šolanju nadarjenih otrok iz socialno šibkih družin,
– pomaga pri ohranjanju in obnavljanju sakralnih objektov;
5. vzdržuje:
– lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– vodovodne in energetske komunalne objekte;
6. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov,
– preprečuje prekomerno nabiranje naravnih dobrin (gobe itd.);
7. zagotavlja in organizira:
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov;
8. občina ureja in izvaja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju:
– spremlja nevarnost, obvešča in alarmira prebivalstvo o pretečih nevarnostih,
– organizira in vzdržuje sredstva za alarmiranje v skladu z enotnim sistemom alarmiranja,
– zagotavlja zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim sistemom zvez,
– načrtuje in izvaja zaščitne ukrepe,
– izdeluje ocene o ogroženosti ter načrte zaščite in reševanja,
– organizira razvijanje in vodenje osebne in vzajemne zaščite,
– organizira in opremlja organe, enote in službe civilne zaščite ter drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev v primeru naravnih in drugih nesreč,
– izvaja programe usposabljanja občinskega pomena,
– organizira zaščito, reševanje in pomoč na nivoju občine,
– usklajuje načrte in druge priprave za zaščito, reševanje in pomoč s sosednjimi občinami,
– odpravlja posledice naravnih in drugih nesreč;
9. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine;
10. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah.
12. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– vodenje evidence volilne pravice,
– razgrinjanje volilnih imenikov,
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razglasitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine lokalnega pomena,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za upravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, način parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
– veterinarsko službo na primarni ravni,
– vzdrževanje dobrososedskih odnosov z občino na hrvaški strani meje na gospodarskem, kulturnem in športnem področju.
13. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
3. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
14. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti in vaške skupnosti. Krajevne skupnosti predstavlja svet KS, vaške skupnosti pa vaški odbori.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
15. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti in odbori vaških skupnosti se volijo za štiri leta.
16. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določata ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu in o delu občinskih odborov.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
17. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
18. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
– imenuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana,
– nadzoruje delo odborov, župana in podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan, organizacijo in delovno področje občinske uprave pa določi občinski svet na predlog župana,
– o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu predstojnik občinske uprave,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom ne odloča župan,
– odloča o najemu občinskega posojila na predlog župana,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– daje koncesije,
– določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut,
– odloča o izločitvi župana po ZUP,
– določa odstotek izločanja sredstev za rezerve občine na predlog župana,
– odloča o uporabi sredstev iz rezerve občine,
– odloča o zadolžitvi občine,
– daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnika občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– sprejema in razrešuje pritožbe občanov.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
19. člen
Občinski svet ima 8 članov.
Člani občinskega sveta praviloma opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi. Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnikov upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
20. člen
Občinski svet se voli na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volilno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po večinskem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
21. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
22. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Tajniške posle, v smislu vodenja zapisnika in drugih del, opravlja pri sejah sveta delavec uprave občine.
23. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
24. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, župana, odbora, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj polovice članov.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana. V izrednih primerih lahko skliče sejo sveta župan.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov ali županu, ter za odgovore nanje.
Župan ima pravico udeleževati se seje občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta. Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
25. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih odborov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
Na zahtevo sveta se morajo seje sveta udeležiti tudi zaposleni v občinski upravi.
26. člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj polovica članov sveta.
27. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
28. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat v sledečih primerih:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo članov občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo članov občinskega sveta,
– če odstopi.
Članom občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
Ne glede na določbo 30. člena zakona o lokalnih volitvah nadomesti člana občinskega sveta, ki mu preneha mandat, naslednji kandidat iz volilne enote, ki je na volitvah dobil največ glasov.
29. člen
Člani občinskega sveta praviloma opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
3. Občinski odbori
30. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore in komisije:
– odbor za finančne zadeve in gospodarstvo,
– odbor za komunalne zadeve,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za kulturo in športno dejavnost,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
31. člen
Odbor za finančne zadeve:
– obravnava proračun in zaključni račun občine,
– spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna,
– obravnava letni gospodarski načrt občine in spremlja gospodarjenje z občinskim premoženjem,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenje k izbiri koncesionarja,
– na zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanj s področja gospodarstva in financ iz pristojnosti občine.
Odbor sestavlja 5 članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov.
32. člen
Odbor za komunalne zadeve:
– obravnava prostorske planske akte,
– pripravlja politiko prostorskega razvoja občine in spremlja njeno izvrševanje,
– daje soglasje k manjšim odmikom od sprejetih prostorskih planskih aktov v zvezi s posameznim posegom v prostor lokalnega pomena,
– obravnava vprašanja ureditve krajevnega prometa,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma.
Odbor sestavlja 5 članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov.
33. člen
Odbor za družbene zadeve opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, informacijsko-dokumentacijsko dejavnostjo,
– daje mnenje v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– oblikuje socialno politiko občine in jo predlaga svetu v sprejem,
– skrbi za smortno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale.
Odbor sestavlja 5 članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov.
34. člen
Odbor za kulturo in športno dejavnost:
– obravnava vprašanja v zvezi s kulturno dejavnostjo,
– obravnava vprašanja iz športne dejavnosti,
– obravnava vprašanja iz rekreacijske dejavnosti,
– opravlja druge zadeve po nalogu občinskega sveta.
Odbor sestavlja pet članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov.
35. člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo:
– obravnava vprašanja v zvezi z razvojem kmetijstva in gozdarstva,
– prizadeva si za stabilno pridelavo kakovostne hrane,
– prizadeva si za eko-socialni koncept kmetijske politike,
– skrbi za ohranjanje poseljenosti in kulture krajine, ohranjanje kmetijske zemlje, varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženjem in nesmotrno rabo,
– oblikuje celotne projekte razvoja alternativ (alternativnih produktov),
– podpira, oziroma daje pobude, ki lahko pripomorejo k povečanju dohodka na področju kmetijstva in gozdarstva,
– daje pobude za agrotehnične ukrepe na področju občine,
– opravlja druge zadeve po nalogu občinskega sveta.
Odbor sestavlja pet članov, ki jih imenuje občinski svet izmed članov sveta in občanov.
36. člen
Občinski odbori imajo po 5 članov, med katerimi je vsaj en član sveta.
37. člen
Občinski odbor lahko opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
Občinski svet sprejme odločitev o poveritvi zadev v odločanje občinskemu odboru z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
– predlaga svetu sprejem odločitev iz njegove pristojnosti,
– nadzoruje delovanje občinskih javnih služb.
38. člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
39. člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
40. člen
Kandidatno listo določi predsednik sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov sveta.
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina prisotnih članov občinskega sveta.
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
4. Nadzorni odbor
41. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima tri člane, odbor imenuje svojega predsednika.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodskih organizacij, ki so porabniki proračunskih sredstev.
42. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Župan
43. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa imenuje občinski svet z večino glasov vseh članov na predlog župana.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo profesionalno ali volontersko.
44. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut,
– je odgovoren za izvajanje proračuna občine,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
– predlaga odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– skrbi za izvajanje ukrepov za preprečitev in zmanjšanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč ter odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
– za operativno strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah imenuje poveljnika civilne zaščite občine, ki je za svoje delo odgovoren županu.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan. Tako lahko sklene tudi zbor občanov z večino glasov vseh volilcev v občini.
45. člen
Župan mora zadržati objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
46. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
47. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog iz svoje pristojnosti.
6. Organi krajevnih skupnosti in vaških skupnosti
48. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, organ vaške skupnosti pa je odbor vaške skupnosti.
Svet volijo volilvci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti za štiri leta.
49. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost oziroma vaška skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.
50. člen
Svet izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Svet imenuje tajnika, ki pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in opravlja druge naloge po nalogu predsednika.
7. Neposredne oblike odločanja občanov
51. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
52. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti oziroma za Krajevno skupnost Loški Potok ali Krajevno skupnost Draga.
53. člen
Zbor občanov v občini:
– razpravlja o spremembah statuta občine,
– razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
54. člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma v vaških skupnostih:
– razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevne skupnosti in odboru vaške skupnosti,
– razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
55. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma v vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
Zbor občanov v krajevni skupnosti lahko skliče tudi predsednik sveta krajevne skupnosti.
Zbor občanov vaških skupnosti lahko skliče tudi predsednik odbora vaške skupnosti.
56. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
57. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
58. člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
4. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
59. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
O imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu delavec občinske uprave.
60. člen
Župan usmerja in nadzoruje del občinske uprave. Občinsko upravo pa vodi tajnik ali delavec občinske uprave, ki ga pooblasti župan.
Župan lahko pooblasti tajnika ali drugega delavca občinske uprave za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
61. člen
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad, v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
Urad opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave, razen tistih, za katere so ustanovljeni oddelki.
Občinska uprava zagotavlja opravljanje informacijske dejavnosti na svojem območju.
62. člen
Za delo urada je tajnik odgovoren županu.
63. člen
Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci.
V skladu z načrtom delovnih mest občinske uprave imenuje župan višje upravne, upravne in strokovno-tehnične delavce na podlagi razpisa v sredstvih javnega obveščanja.
64. člen
Tajnik, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom ter načrtom delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, ki ju sprejme občinski svet, določi župan.
65. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
66. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja tajnik, ki lahko pooblasti delavce uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
67. člen
V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.
68. člen
Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
69. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji o enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.
Če župan nima ustrezne strokovne izobrazbe za opravljanje dejanj v upravnem postopku, mora postopek do izdaje odločbe voditi uradna oseba, ki izpolnjuje pogoje za vodenje upravnega postopka po zakonu in tem statutu.
Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.
70. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
71. člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika odloča župan.
O izločitvi uradne osebe odloča župan, če pa upravo vodi po pooblastilu župana tajnik, odloča o izločitvi uradnih oseb tajnik.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
72. člen
Ministrstvo, vsako na svojem področju, nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
73. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
5. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
74. člen
Občina Loški Potok organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
75. člen
Občina Loški Potok skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– prevoz šoloobveznih otrok,
– pluženje in posipanje lokalnih ter vaških cest.
76. člen
Za izvajanje nalog iz 74. in 75. člena ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
77. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.
Občinski svet z odloki podeljuje koncesije za opravljanje del iz 74. in 75. člena statuta.
6. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
78. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
79. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
80. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi odhodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
81. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Svet sprejema rebalans proračuna, če so izpolnjeni pogoji iz statuta občine in zakona.
82. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
83. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
84. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 1 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
85. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet na podlagi pridobljenih podatkov o posledicah, opisanih v točkah 1 in 3 prvega odstavka tega člena.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
86. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja. Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega lega za preteklo leto.
87. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
88. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb, in sicer do višine, predvidene z zakonom.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
89. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
90. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– drugi davki, določeni z zakonom.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini, določeni z zakonom.
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– prihodki uprave,
– drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
91. člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
92. člen
Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzoruje župan ali tajnik in nadzorni odbor.
7. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
93. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
94. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
95. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredita organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
96. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
97. člen
Z odredbo uredi občina določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
98. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
99. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
100. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
101. člen
Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.
102. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
103. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
104. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.
105. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
106. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.
107. člen
Amandma, člen odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovico članov, glasuje večina navzočih članov.
108. člen
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
109. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi (če ni v njih drugače določeno).
3. Posamični akti občine
110. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
111. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na prvi stopnji organ občinske uprave, na drugi stopnji pa župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
8. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
112. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
113. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
114. člen
Župan oziroma občinski odbor lahko po pooblastilu občinskega sveta kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
115. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
116. člen
Občinski odbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki zadevajo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:
– o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
– o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
– o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
9. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
117. člen
Občina Loški Potok se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum o vključitvi občine v pokrajino. Odločitev je sprejeta, če se za to odloči večina volilcev, ki so glasovali.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
118. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
– določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
– gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
– gradnja in financiranje medobčinskih cest.
119. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glsovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
120. člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
10. KONČNE IN PREHODNE DOLOČBE
121. člen
Občinski svet mora sprejeti poslovnik o svojem delu, akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave mesec dni od začetka veljave statuta. Statut začne veljati petnajst dni po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 01-JN-013-1/95
Loški Potok, dne 5. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Loški Potok
Peter Rus l. r.
