Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o zemljiški knjigi
Razglašam zakon o zemljiški knjigi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 1. junija 1995.
Št. 012-01/95-44
Ljubljana, dne 9. junija 1995.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O ZEMLJIŠKI KNJIGI
Prvi del
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah.
Zemljiško knjigo sestavljata glavna knjiga in zbirka listin.
V glavno knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice glede nepremičnin, imetniki teh pravic in pravna dejstva.
Zbirko listin tvorijo listine, ki so podlaga za vpis v glavno knjigo.
Pod pogoji, določenimi v tem zakonu, se glavna knjiga vodi kot računalniška baza podatkov.
2. člen
Nepremičnine v smislu tega zakona so:
– zemljišča;
– stavbe in posamezni deli stavb;
– drugi objekti, če tako določa zakon.
3. člen
Pravice in pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, določa zakon.
4. člen
Zemljiško knjigo vodi sodišče po postopku in na način, predpisan s tem zakonom.
5. člen
Stvarne pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, se pridobijo, omejijo in prenehajo z vpisom, razen če zakon določa drugače.
Sodišče, ki vodi zemljiško knjigo, opravi vpis, če so izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji.
Vpis v zemljiško knjigo ima pravni učinek nasproti drugim od trenutka vložitve predloga za vpis, v primeru, ko sodišče opravi vpis po uradni dolžnosti pa od trenutka, ko prejme listino, ki je podlaga za vpis.
Kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi, zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic.
6. člen
Vpis stvarnih pravic in pravnih dejstev ter vpis sprememb, ki se nanašajo na podatke, vpisane v zemljiški knjigi, je obvezen.
7. člen
V glavni knjigi vpisani podatki so javni in jih sme, pod nadzorom pooblaščenega delavca, vsakdo brezplačno pregledovati.
Vsakdo sme zahtevati, da se izda overjen izpisek iz glavne knjige.
Listine iz zbirke listin sme pregledovati ali zahtevati, da se izda prepis listine samo oseba ali organ, ki ima za to opravičen interes.
8. člen
Vse pravne in fizične osebe so v razmerjih, ki se nanašajo na nepremičnine, dolžne uporabljati podatke o nepremičninah, kot so vpisani v zemljiški knjigi.
Drugi del
VPISI
I. razdelek
PREDMET VPISA
I. Nepremičnine
9. člen
Nepremičnine se v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom, površino in splošno vrsto rabe kot so evidentirane v katastru, za katerega to določa zakon.
II. Pravice
10. člen
V zemljiško knjigo se vpisujejo:
1. lastninska pravica;
2. zastavna pravica;
3. služnostna pravica;
4. pravica stvarnega bremena;
5. zakupna pravica, če doba zakupa ni krajša od enega leta;
6. predkupna in odkupna pravica;
7. prepoved odsvojitve in obremenitve;
8. druge pravice, za katere to določa zakon.
11. člen
Pravica se vpiše tako, kot je določena v listini, ki je podlaga za vpis. Če je opis vsebine pravice preobsežen, se pri vpisu navede mesto v listini, kjer je ta vsebina podrobneje opisana.
Pravice se vpisujejo na način, določen z zakonom in podzakonskim predpisom.
12. člen
Solastninska pravica na nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku, se vpiše po delih, določenih v sorazmerju s celoto (idealni deli).
13. člen
Če je lastninska pravica vpisana na več oseb, se lahko hipoteka vpiše tudi samo na idealni del, na katerega je vpisana lastninska pravica posamezne osebe.
Skupna hipoteka se vpiše na nepremičnine, ki so vpisane v več zemljiškoknjižnih vložkih s tem, da se določi glavni vložek. Pri glavnem zemljiškoknjižnem vložku se zaznamujejo ostali zemljiškoknjižni vložki, v katerih je vpisana skupna hipoteka.
Terjatev, ki je zavarovana s hipoteko, se označi s številom denarnih enot, na katere se glasi v skladu z veljavnimi predpisi. Če je terjatev vezana na spremenljivo vrednost, se to posebej označi.
Če sta pogodbeni stranki dogovorili ob terjatvi obresti, se vpiše tudi višina obrestne mere.
14. člen
Pravice iz 2. do 8. točke 10. člena tega zakona se lahko vpisujejo tudi na posameznih nepremičninah, vpisanih v enem zemljiškoknjižnem vložku.
Če je pravica iz prejšnjega odstavka tega člena časovno omejena, se vpiše čas trajanja te pravice.
III. Imetnik pravice
15. člen
Ob pravici, ki se vpiše, se označi tudi imetnik te pravice.
Fizična oseba, ki je imetnik pravice, se označi z imenom, priimkom, rojstnim datumom in prebivališčem. Za povezovanje z drugimi evidencami se uporabi identifikacijska številka iz centralnega registra prebivalstva ali registra tujcev.
Pri tem se lahko pridobi in uporabi navedene podatke iz prejšnjega odstavka tudi iz centralnega registra prebivalstva in drugih javnih registrov, če tako določa zakon.
Pravne osebe, ki so imetniki vpisanih pravic, se označijo z imenom in sedežem.
Če je imetnik vpisane pravice pravna oseba, ki se vpisuje v sodni register, se označi s firmo in sedežem, kot sta vpisana v sodnem registru, ter z enotno identifikacijsko številko; če se ne vpisuje v sodni register pa s podatki iz drugega javnega registra, ki ga določa zakon.
Solastninska pravica na skupnih prostorih, delih, objektih in napravah v večstanovanjskih hišah in na funkcionalnem zemljišču se vpiše v korist vsakokratnih etažnih lastnikov.
16. člen
Nepremičnine v splošni rabi se vpišejo kot javno dobro.
17. člen
Vpisi so dovoljeni zoper osebo, na katero je ob času vložitve predloga ali uvedbe postopka po uradni dolžnosti že vpisana, ali pa se istočasno vknjiži ali predznamuje pravica, glede katere se bo izvršil nov vpis.
Pri večkratnih zaporednih prenosih, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, lahko zadnji pridobitelj predlaga vpis pravice neposredno nase, če predloži za vsak prenos listino, ki bi bila lahko podlaga za zemljiškoknjižni vpis.
Če je bila plačana hipotekarno zavarovana terjatev, ki je bila izvenknjižno prenesena na tretjo osebo, lahko zahteva izbris dolžnik, ne da bi se v zemljiški knjigi izvršil izvenknjižni prenos.
IV. Pravna dejstva
18. člen
V zemljiško knjigo se vpisujejo podatki o pravnih dejstvih:
– ki vplivajo na pravni promet z nepremičninami, vpisanimi v zemljiški knjigi, če tako določa zakon;
– ki se nanašajo na osebna stanja imetnika vpisane pravice, katera so pomembna za razpolaganje z nepremičninami;
– omejitve glede razpolaganja z nepremičninami, za katere je tako določeno z zakonom.
II. razdelek
VRSTA VPISA
19. člen
Vpisi v zemljiški knjigi so: vknjižba, predznamba in zaznamba.
I. Vknjižba
20. člen
Vknjižba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice.
21. člen
Vknjižba se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Nepremičnina mora biti v listini označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi.
22. člen
Na zasebni listini, na podlagi katere se dovoli vknjižba, mora biti podpis osebe, katere pravica se omejuje, obremenjuje ali preneha, overjen.
23. člen
Če se na podlagi zasebne listine dovoli vpis obligacijske pravice, mora listina vsebovati tudi izrecno izjavo tistega, katerega pravica se prenaša, preneha ali omejuje, da dovoljuje vknjižbo.
24. člen
Sodišča, državni organi in drugi organi so dolžni odločbe, s katerimi odločijo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah, oziroma s katerimi ugotavljajo dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v tridesetih dneh po pravnomočnosti.
Odločbo iz prejšnjega odstavka mora poslati zemljiškoknjižnemu sodišču organ, ki je odločal na prvi stopnji.
II. Predznamba
25. člen
Predznamba je vpis, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ki učinkuje pod pogojem, da se predznamba opraviči.
Pravice, glede katerih je bil dovoljen vpis predznambe, se pridobijo, prenehajo ali omejijo v obsegu, v katerem je predznamba opravičena.
26. člen
Predznamba hipoteke se dovoli, če je izkazan obstoj terjatve in pravni naslov za pridobitev hipoteke.
27. člen
Predznamba obligacijske pravice se dovoli, če je izkazan obstoj pravice in dovoljenje za vpis.
28. člen
Predznamba se dovoli na podlagi naslednjih listin:
1. nepravnomočnih sodnih in upravnih odločb, s katerimi se odloča o pridobitvi, prenosu ali prenehanju pravice;
2. sodnih odločb, s katerimi se predznamba dovoljuje kot zavarovanje po določbah zakona o izvršilnem postopku;
3. sodne odločbe o položitvi dolgovanega zneska, če je pri sodišču položen dolg, zavarovan s pogodbeno zastavno pravico, ki ga po določbah obligacijskega prava ni mogoče plačati upniku;
4. zasebne listine, na kateri ni overjen podpis osebe, ki mora biti po tem zakonu overjen;
5. v drugih primerih, določenih z zakonom.
29. člen
Predznamba se opraviči:
– v primeru iz 1. točke prejšnjega člena na podlagi potrdila o pravnomočnosti odločbe, na podlagi katere je bila pravica predznamovana;
– na podlagi pravnomočne odločbe, izdane zoper tistega, zoper katerega je bila predznamba dovoljena;
– na podlagi zasebne listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo.
30. člen
Če je potrebno opravičbo predznamovane pravice izposlovati v sodnem ali upravnem postopku, določi sodišče s sklepom o dovolitvi predznambe rok, v katerem mora predlagatelj predznambe sprožiti ustrezen postopek.
Če je bila predznamba dovoljena na podlagi zasebne listine, na kateri podpis osebe ni bil overjen, sodišče v sklepu o dovolitvi predznambe določi rok, v katerem mora predlagatelj predznambe predložiti listino, ki ustreza pogojem za vknjižbo.
31. člen
Če je predznamba opravičena, se na predlog upravičenca zaznamuje opravičba predznambe.
Če predznamba ni opravičena, se na predlog osebe, zoper katero je bila predznamba dovoljena, pravica, ki je bila predznamovana, izbriše.
Če upravičenec ni predložil dokaza, da je pravočasno sprožil postopek, oziroma ni predložil listine, ki ustreza pogojem za vknjižbo, se lahko predznamba izbriše tudi po uradni dolžnosti.
32. člen
Če je pravica predznamovana, se lahko nadaljnji vpisi dovolijo glede vknjižene in glede predznamovane pravice.
Če se predznamba lastninske pravice opraviči, se po uradni dolžnosti izbrišejo tisti vpisi, ki so bili izposlovani zoper vknjiženega lastnika po trenutku, ko je bil vložen predlog za predznambo.
Če se predznamba lastninske pravice izbriše, se po uradni dolžnosti izbrišejo vsi vpisi, ki so bili opravljeni glede na to predznambo.
33. člen
Predznamba pravice ni dovoljena, če se predlaga na podlagi iste listine, na podlagi katere je že bila vpisana, pa ni bila opravičena.
III. Zaznamba
34. člen
Zaznamba je vpis ali izbris pravnih dejstev, za katere zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo.
Zaznamba se opravi na podlagi listin ali pod pogoji, ki jih določa zakon.
35. člen
Zaznamba pravnih dejstev, ki se nanašajo na osebna stanja imetnika vpisane pravice, učinkuje tako, da se tisti, ki izposluje vpis v vložku, v katerem je vpisan ta imetnik, ne more sklicevati na nepoznavanje tega stanja.
36. člen
Zaznamba vrstnega reda za prenos lastninske pravice in zaznamba vrstnega reda za vpis, prenos ali izbris hipoteke varuje vrstni red teh pravic, katerih vpis oziroma izbris bo predlagan pozneje, s trenutkom, ko je vložen predlog za vpis zaznambe.
Zaznamba po prejšnjem odstavku se dovoli, če bi bila po stanju vpisov v zemljiški knjigi dovoljena vknjižba vpisa pravice oziroma izbrisa vpisane pravice, katere vrstni red se z zaznambo varuje.
37. člen
Zaznamba vrstnega reda po prejšnjem členu se dovoli na podlagi predloga, na katerem mora biti podpis predlagatelja overjen.
V predlogu za zaznambo vrstnega reda vpisa hipoteke mora biti naveden vsaj najvišji znesek terjatve, v zavarovanje katere se bo hipoteka vpisala.
38. člen
Sklep o dovolitvi zaznambe vrstnega reda po 36. členu tega zakona se vroči samo predlagatelju zaznambe.
39. člen
Zaznambe po 36. členu tega zakona prenehajo veljati po preteku enega leta od izdaje sklepa, s katerim so bile dovoljene. V izreku sklepa se navede, kdaj se rok veljavnosti zaznambe izteče.
40. člen
Pred potekom roka, določenega v prejšnjem členu, se dovoli izbris zaznambe po 36. členu tega zakona samo, če je predložen sklep, s katerim je bila zaznamba dovoljena.
41. člen
Če se predlog za vknjižbo pravice v zaznamovanem vrstnem redu ne vloži v roku iz 39. člena tega zakona, sodišče po uradni dolžnosti zaznambo izbriše.
42. člen
Zaznamba odpovedi terjatvi, ki je zavarovana s hipoteko, in zaznamba tožbe, s katero hipotekarni upnik zahteva, da se njegova terjatev poravna iz vrednosti zastavljene nepremičnine (hipotekarna tožba) imata za posledico, da odpoved terjatvi ali hipotekarna tožba učinkujeta zoper vsakokratnega vknjiženega lastnika zastavljene nepremičnine.
43. člen
Zaznamba odpovedi terjatvi, zavarovani s hipoteko, se dovoli na podlagi listine o odpovedi, na kateri je podpis upnika overjen.
Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli na podlagi dokaza o vložitvi tožbe.
44. člen
Zaznamba spora se dovoli, če teče sodni postopek o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini.
Zaznamba iz prejšnjega odstavka tega člena se dovoli tudi, če teče sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
45. člen
Zaznamba iz 44. člena tega zakona ima za posledico, da sodna odločba, izdana v postopkih, navedenih v prejšnjem členu tega zakona, učinkuje tudi zoper osebe, ki so pridobile knjižne pravice po trenutku, ko je bil predlog za zaznambo vložen.
III. razdelek
VRSTNI RED VPISA
46. člen
Vrstni red vpisa se določi po trenutku, ko je predlog za vpis vložen pri zemljiškoknjižnem sodišču oziroma ko to sodišče prejme listino, ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti.
Če je več predlogov vloženih istočasno ali če se več postopkov po uradni dolžnosti začne istočasno ali če se istočasno, ko je vložen predlog, začne tudi postopek po uradni dolžnosti, imajo ti vpisi isti vrstni red, razen če zakon določa drugače.
47. člen
Vrstni red vknjiženih hipotek se lahko spremeni z vknjižbo ali predznambo odstopa vrstnega reda.
Za spremembo vrstnega reda hipotek je poleg soglasja imetnikov teh pravic potrebna privolitev imetnika lastninske pravice, na čigar nepremičnini sta vknjiženi hipoteki, ki menjata vrstni red.
Če je na hipoteki, ki spreminja vrstni red, ustanovljena nadhipoteka, je potrebna tudi privolitev tistega, v čigar dobro je nadhipoteka ustanovljena.
48. člen
Hipoteka, ki se v vrstnem redu uvršča naprej, pridobi vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, če je ta pravica vpisana neposredno za njo ali če privolijo v spremembo vrstnega reda tudi vsi imetniki istovrstnih pravic, vpisanih med njima.
Če se spreminja vrstni red hipotek, ki niso vpisane druga za drugo, brez privolitve imetnikov pravic, ki so vpisane med njima, pridobi hipoteka, ki se uvršča naprej, vrstni red hipoteke, ki se uvršča nazaj, le v njenem obsegu in kakovosti.
Če se hipoteka ne uvršča naprej v celotnem obsegu, ima tudi na prvotnem mestu prednost pred hipoteko, ki se uvršča na njeno mesto, razen če se imetnika hipotek dogovorita drugače.
Tretji del
NOTRANJA UREDITEV ZEMLJIŠKE KNJIGE
49. člen
Vpisi v glavni knjigi se opravljajo v zemljiškoknjižne vložke.
Glavno knjigo sestavljajo zemljiškoknjižni vložki ene katastrske občine.
Sestavni del zemljiške knjige je zbirka listin, ki vsebuje listine, na podlagi katerih se opravijo vpisi v zemljiški knjigi.
Za vsako glavno knjigo se vodijo pomožne evidence, ki jih določajo podzakonski predpisi.
50. člen
Zemljiškoknjižni vložek sestavljajo evidenčni listi A, B, C.
V evidenčne liste A, B, C se vpisujejo pravice in dejstva kot to določa ta zakon in na podlagi tega zakona izdan predpis.
51. člen
V evidenčni list A se vpisujejo nepremičnine, spremembe podatkov o nepremičninah iz 9. člena tega zakona ter odpisi in pripisi nepremičnin.
V evidenčnem listu A se vpišejo tudi dejstva in poočitijo pravice, ki se nanašajo na nepremičnine, vpisane v teh listih, ki vplivajo na pravni promet s temi nepremičninami.
52. člen
V evidenčnem listu B se vpiše lastninska pravica na nepremičninah, vpisanih v evidenčnem listu A.
V evidenčnem listu B se zaznamujejo tudi dejstva, ki se nanašajo na določenega imetnika v tem listu vpisane pravice in vplivajo na njegovo razpolaganje z nepremičninami, ter poočitijo dejstva, ki se nanašajo na vsakokratnega imetnika v tem listu vpisane pravice in vplivajo na razpolaganje z nepremičninami.
53. člen
V evidenčnem listu C se vpišejo pravice, določene v 2. do 8. točki 10. člena tega zakona, ki se nanašajo na nepremičnino, vpisano v evidenčnem listu A.
V evidenčnem listu C se zaznamujejo tudi dejstva, ki vplivajo na pravni promet nepremičnin, in se nanašajo na vsakokratne imetnike pravic vpisanih v listu B.
54. člen
Zemljiškoknjižni vložek združuje samo nepremičnine, ležeče v isti katastrski občini, na katerih je lastninskopravno stanje enako.
Praviloma se nepremičnine iz prejšnjega odstavka vpišejo v isti vložek.
Za zemljišče in stavbo v etažni lastnini se oblikuje poseben vložek.
55. člen
Zemljiškoknjižni vložek se lahko spremeni samo z odpisom ali pripisom nepremičnin.
56. člen
Obliko in način vpisovanja v evidenčne liste ter način vodenja pomožnih evidenc predpiše minister, pristojen za pravosodje.
57. člen
Zemljiška knjiga se lahko vodi z uporabo računalniške tehnologije.
58. člen
O vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije odloča glede na zagotovljene tehnične in kadrovske pogoje minister, pristojen za pravosodje.
59. člen
Zemljiška knjiga, vodena na način iz 57. člena tega zakona, se vodi kot centralna informatizirana baza tako, da se vpisujejo in vzdržujejo podatki, ki se vpisujejo v glavno knjigo pri vsakem zemljiškoknjižnem sodišču, v centralni informatizirani bazi zemljiške knjige Republike Slovenije.
Vpisi v glavni knjigi se povezujejo z računalniško vodenimi podatki katastra.
Glede na tehnične in druge možnosti se v centralni informatizirani bazi zemljiške knjige Republike Slovenije shranijo tudi podatki iz zbirke listin.
60. člen
Javnost računalniško vodene zemljiške knjige se zagotavlja z vpogledom stanja na ekranu in izdajanjem overjenih računalniških zemljiškoknjižnih izpiskov.
Izpisek iz prejšnjega odstavka je dolžno izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, ne glede na to, katero je vpis opravilo.
61. člen
Notar, ki ima zagotovljene tehnične in druge potrebne pogoje, ima pravico do dostopa podatkov, vpisanih v zemljiški knjigi, neposredno preko računalniške povezave.
Minister, pristojen za pravosodje dovoli odvetniku, ki ima zagotovljene tehnične in druge potrebne pogoje, na njegovo prošnjo, dostop do podatkov, vpisanih v zemljiški knjigi, neposredno preko računalniške povezave.
Tretjim osebam dovoli minister, pristojen za pravosodje, dostop do podatkov pod pogoji in na način iz prejšnjega odstavka, če z obstoječimi možnostmi ni mogoče zagotoviti vpogleda v zemljiško knjigo na primeren način.
Za primere iz prejšnjih odstavkov predpiše minister, pristojen za pravosodje, način dostopa ter tehnične in druge pogoje priključitve ter predpiše tarifo za nadomestila za takšno uporabo centralne informatizirane baze zemljiške knjige.
62. člen
Podrobnejše predpise o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije sprejme Vlada Republike Slovenije.
Četrti del
POSTOPEK ZA VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO
I. razdelek
SPLOŠNE DOLOČBE
63. člen
V postopku za vpis v zemljiško knjigo se uporabljajo pravila zakona o nepravdnem postopku, kolikor ta zakon ne določa drugače.
64. člen
V postopku za vpis mora sodišče postopati hitro.
65. člen
Udeleženec v postopku za vpis je predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo je sodišče uvedlo postopek po uradni dolžnosti, imetnik pravice, zoper katerega se predlaga vpis oziroma vodi postopek za vpis po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec), ter osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet.
66. člen
Vpisi se predlagajo pri sodišču, ki vodi zemljiško knjigo za območje, na katerem je nepremičnina, na katero se vpis nanaša (zemljiškoknjižno sodišče), razen če zakon določa drugače.
Če se z enim predlogom predlagajo vpisi glede nepremičnin z območja različnih zemljiškoknjižnih sodišč, odstopi sodišče, ki je prejelo predlog, po izvršitvi vpisa pravice v vložku, ki ga vodi, predlog s predloženimi listinami v nadaljnje ravnanje pristojnemu zemljiškoknjižnemu sodišču. Za zbirko listin zadrži overjen prepis ali overjeno fotokopijo listin, ki so bile podlaga za vpis.
67. člen
Če se predlaga vpis skupne hipoteke na nepremičninah, vpisanih v vložkih več sodišč ali če se predlagajo spremembe že vpisane skupne hipoteke, odloči o vpisu hipoteke na posamezni nepremičnini tisto sodišče, kjer je posamezna nepremičnina vpisana. Sklep o vpisu pošlje tudi sodišču, kjer je glavni vložek.
Pritožba zoper sklep se vloži pri tistem sodišču, ki je sklep izdalo.
Če se na podlagi pritožbe pri posameznem sodišču izbriše hipoteka, obvesti to sodišče o izbrisu tudi sodišče, kjer je glavni vložek.
68. člen
Postopek za vpis se začne na predlog ali po uradni dolžnosti.
Po uradni dolžnosti začne sodišče postopek:
1. na podlagi pravnomočne odločbe, s katero sodišče, državni ali drug organ odloča o pravicah na nepremičninah oziroma ugotavlja dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo;
2. za vpis geodetskih in drugih podatkov glede nepremičnin, prevzetih iz drugih evidenc;
3. drugih primerih, določenih z zakonom.
V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko postopek začne tudi na predlog.
69. člen
Če vpis po prejšnjem členu tega zakona glede na zemljiškoknjižno stanje ni možen, naloži sodišče predlagatelju ali tistemu, za katerega naj bi se pravica vpisala, da v določenem roku predloži listine, na podlagi katerih bo vpis možen.
Če oseba iz prejšnjega odstavka tega člena v določenem roku listin ne predloži ali če tudi na podlagi predloženih listin vpis ni možen, sodišče izda sklep, da se predlog zavrne oziroma v primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona da se vpis ne opravi.
II. razdelek
PREDLAGATELJ
70. člen
Predlagatelj je fizična ali pravna oseba, ki ima pravni interes, da se opravi vpis v zemljiško knjigo.
71. člen
Predlagatelj za vpis skupnih pravic, ki se ne dajo razdeliti v razmerju do celote, je vsak imetnik skupne pravice za vpis pravice zase in za vpis pravice za druge imetnike iste pravice.
Predlagatelj za vpis medsebojnih pravic je vsak od imetnikov teh pravic zase in za ostale imetnike.
72. člen
Če hipotekarni upnik ne predlaga vpisa hipoteke, lahko tak vpis v korist upnika predlaga tudi porok.
73. člen
Predlagatelj za vpis zaznambe vrstnega reda za prenos lastninske pravice in predlagatelj za vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke je samo lastnik.
Predlagatelj za vpis zaznambe vrstnega reda za prenos ali izbris hipoteke je samo hipotekarni upnik.
74. člen
Oseba, ki je na podlagi pravnega posla upravičena do pridobitve stvarne pravice na nepremičnini, mora vložiti zemljiškoknjižni predlog v šestih mesecih od sklenitve tega posla.
Investitor gradnje stavbe, katere posamezni deli so namenjeni za prodajo, mora v šestdesetih dneh od izdaje dokončnega uporabnega dovoljenja vložiti zemljiškoknjižni predlog za vpis etažne lastnine.
Če oseba iz prejšnjega odstavka ne vloži predloga za vpis etažne lastnine, lahko tak predlog vloži kupec posameznega dela. Stroške tega vpisa nosi investitor gradnje stavbe.
III. razdelek
PREDLOG
75. člen
Predlog za vpis se vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje.
Če obrazec iz prvega odstavka tega člena ni predpisan, se vpis predlaga s pisno vlogo.
Vloga mora biti izrecno označena kot zemljiškoknjižna vloga, sicer nima zagotovljenega vrstnega reda po 46. členu tega zakona.
76. člen
Predlog za vpis vsebuje zahtevek za določen vpis ter druge podatke, ki jih mora imeti predlog za uvedbo nepravdnega postopka.
Predlog za vknjižbo obsega tudi predlog za predznambo, razen če predlagatelj predznambo izrecno izključi.
Nepremičnina, na katero se vpis nanaša, mora biti v predlogu označena s podatki iz zemljiške knjige.
77. člen
V predlogu za vpis skupne hipoteke, ki bo vpisana na nepremičninah več zemljiškoknjižnih sodišč, je treba označiti tudi vrstni red, po katerem je treba predlog poslati drugim zemljiškoknjižnim sodiščem, kjer se bodo vodili sovložki.
78. člen
V enem predlogu se lahko zahteva več vpisov, če ti vpisi temeljijo na isti listini.
S takim predlogom se lahko zahteva vpis iste pravice v več vložkih in vpis več pravic v istem vložku.
79. člen
Predlog za vpis lastninske pravice in predlog za vpis hipoteke, za katero je bil zaznamovan vrstni red, se mora vložiti v roku enega leta od izdaje sklepa, s katerim je bila zaznamba dovoljena.
Predlogu iz prejšnjega odstavka je potrebno priložiti sklep, s katerim je bila zaznamba vrstnega reda dovoljena.
80. člen
Predlog za opravičbo predznambe se mora vložiti v tridesetih dneh:
1. v primerih iz 1. točke 28. člena tega zakona od dne, ko je postala sodna ali upravna odločba pravnomočna;
2. če se opravičba predznambe zahteva s tožbo od dne, ko je sodba, izdana v postopku po tej tožbi postala pravnomočna;
3. v drugih primerih od dneva vročitve sklepa, s katerim je bila dovoljena predznamba.
81. člen
Predlog za vpis zaznambe spora se mora vložiti v roku za pritožbo zoper sklep o vpisu, če je bil predlagatelj o sporni vknjižbi obveščen, sicer pa v roku, ko mora tisti, ki vknjižbo izpodbija, vložiti tožbo za izpodbijanje vknjižene pravice.
82. člen
Predlagatelj mora predlogu priložiti predpisane listine.
Listine se priložijo v izvirniku ali overjenem prepisu.
Zasebne listine se priložijo v izvirniku. Predlagatelj lahko zahteva, da se mu po izdaji sklepa listina vrne, vendar mora v takem primeru priložiti prepis izvirnika, ki ga sodišče overi in vzame v zbirko listin.
83. člen
Sodišče je dolžno pri odločanju o predlogu po uradni dolžnosti paziti na ničnost pravnega posla.
IV. razdelek
ODLOČBA
84. člen
O vpisu v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižni referent s sklepom.
Zoper odločitev iz prvega odstavka je dopusten ugovor v osmih dneh od vročitve sklepa.
O ugovoru odloča sodnik posameznik sodišča prve stopnje. V odločbi o ugovoru odloči, ali ostane sklep, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent v veljavi ali pa se razveljavi.
85. člen
Sodišče odloči o predlogu za vpis ne glede na to, ali je vložen v rokih iz 74. člena tega zakona.
Sodišče odloči praviloma brez naroka. Narok opravi le, če oceni, da je to za odločitev potrebno.
Sodišče odloča o vpisu po stanju v trenutku vložitve predloga za vpis oziroma prejema listine, na podlagi katere začne postopek za vpis po uradni dolžnosti.
86. člen
Sodišče dovoli vpis:
1. če je predlog vložila upravičena oseba;
2. če je predlog vložen v skladu z 75. členom tega zakona;
3. če so predložene listine, ki so predpisane za vpis, in če so priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti po posebnih predpisih;
4. če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz vsebine listine;
5. če iz vpisov v zemljiški knjigi ne izhaja ovira za vpis.
Če o vpisu odloča drugo, ne pa zemljiškoknjižno sodišče, odloča zemljiškoknjižno sodišče o izvršitvi vpisa glede na stanje zemljiške knjige, o ostalih pogojih pa odloča drugo sodišče.
87. člen
Če sodišče predlog za vknjižbo, za predznambo ali za zaznambo vrstnega reda zavrne ali zavrže, ali če izda sklep, da se vpis ne opravi, to po uradni dolžnosti zaznamuje.
Zaznambe iz prejšnjega odstavka sodišče ne opravi, če je izdalo sklep zato, ker je bil predlog nerazumljiv, ali zaradi tega, ker nepremičnina ali pravica, na katero se predlaga vpis, ni vpisana ali ni vpisana na osebo, za katero naj se vpis izvrši.
88. člen
Sklep o vpisu ima uvod, izrek, pouk o pritožbi in po potrebi obrazložitev.
Izrek sklepa mora vsebovati označbo nepremičnine po tem zakonu, na katero se vpis nanaša, označbo listine, na podlagi katere se dovoli vpis, vrsto vpisa, pravico, ki se vpisuje, in njenega imetnika oziroma dejstvo, ki se vpisuje.
Sklep, s katerim se predlog zavrne ali zavrže, mora biti obrazložen.
Sklep se vroči potem, ko je vpis opravljen.
89. člen
Sklep o vpisu se vroči:
1. predlagatelju;
2. drugim osebam, na katere se vpis nanaša;
3. če se dovoli popolen ali delni izbris pravice tudi tistim, ki so na tej pravici izposlovali nadaljnje vknjižbe ali predznambe;
4. če se odloča o odstopu ali zastavitvi že vpisanih pravic tretjim osebam, tudi imetniku lastninske pravice;
5. če se nanaša na podatke iz 9. člena tega zakona, na odpise in pripise in na pridobitev ali prenehanje lastninske pravice tudi geodetski upravi;
6. če se nanaša na pridobitev ali prenehanje lastninske pravice tudi upravi za javne prihodke.
V. razdelek
PRAVNA SREDSTVA
90. člen
Zoper sklep sodnika sodišča prve stopnje ima udeleženec pravico do pritožbe.
Pritožbo je treba vložiti v petnajstih dneh od vročitve sklepa.
91. člen
Pritožba zoper sklep, s katerim se dovoli vknjižba ali predznamba, se po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi.
92. člen
V pritožbi pritožnik ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov.
93. člen
V pritožbi ni dovoljeno izpodbijati podatkov o nepremičninah, ki jih je pravnomočno ugotovil ali določil organ, pristojen za vodenje katastra.
94. člen
O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.
Sodišče druge stopnje upošteva samo pravočasne pritožbe.
95. člen
Pri odločanju o pritožbi sodišče:
1. zavrže pritožbo kot prepozno ali nedovoljeno, če tega ni storilo sodišče prve stopnje in hkrati odloči o izbrisu zaznambe vložene pritožbe oziroma o izbrisu zaznambe zavrnitev predloga, če je bila zavrnitev predloga zaznamovana;
2. zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odloči o izbrisu zaznambe vložene pritožbe oziroma o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga, če je bila zavrnitev predloga zaznamovana;
3. ugodi pritožbi in spremeni sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odloči o izbrisu zaznambe zavrnitve predloga oziroma o izbrisu zaznambe vložene pritožbe in o izbrisu vpisa, na katerega se je pritožba nanašala.
96. člen
Zoper pravnomočen sklep ni dovoljena obnova postopka.
97. člen
V zemljiškoknjižnem postopku ni revizije.
98. člen
V postopku za vpis ni dovoljena vrnitev v prejšnje stanje.
VI. razdelek
POMOTNI VPISI
99. člen
Če je pri izvršitvi vpisa nastala pomota tako, da se izvršeni vpis ne sklada z dovoljenim vpisom, napravi sodišče o pomoti zaznamek.
Z zaznamkom o pomotnem vpisu posluje sodišče po pravilih, ki veljajo za postopek z zemljiškoknjižnim predlogom.
100. člen
Če bi pomota v vpisu lahko imela pravne posledice za določene osebe, razpiše sodišče narok, na katerem te osebe zasliši.
Postopek popravljanja pomotnega vpisa se zaznamuje po uradni dolžnosti.
VII. razdelek
IZBRISNA TOŽBA
101. člen
Tisti, ki misli, da je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in je zaradi tega oškodovan v svoji pravici, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, lahko s tožbo zahteva, da sodišče ugotovi neveljavnost vknjižbe in da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje (izbrisna tožba).
Pravico tožbe iz prejšnjega odstavka ima tudi tisti, ki izpodbija vknjižbo, katera je postala neveljavna šele po izvršenem vpisu.
102. člen
Tožba iz prejšnjega člena tega zakona se vloži zoper tistega, ki je z izpodbijano vknjižbo pridobil knjižno pravico ali bil prost bremena.
Če se tožba vloži zoper tistega, ki je pridobil pravico oziroma bil prost bremena neposredno z izpodbijano vknjižbo ali če tožba izhaja iz razmerja med tožnikom in tožencem, se mora vložiti v roku treh let od vložitve predloga za vpis izpodbijane vknjižbe.
Če se tožba vloži zoper tretje osebe, ki so na podlagi izpodbijane vknjižbe pridobile knjižne pravice ali bile proste bremen v dobri veri, tožniku pa je bil sklep o vknjižbi, za katero meni, da je neveljavna, vročen, mora v roku za pritožbo zoper zemljiškoknjižni sklep predlagati zaznambo, da je vknjižba sporna, v roku 60 dni po izteku roka za pritožbo pa vložiti tožbo.
Če tožniku sklep o vknjižbi, za katero meni, da je neveljavna, ni bil vročen, mora tožbo zoper tretje osebe, ki so na podlagi izpodbijane vknjižbe pridobile pravice ali bile proste bremen v dobri veri, vložiti v roku treh let od vložitve predloga za vpis izpodbijane vknjižbe.
Če se tožba vloži zoper tretje osebe, ki so pred zaznambo spora pridobile na podlagi izpodbijane vknjižbe pravice, pa niso bile v dobri veri, roki iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena ne veljajo.
103. člen
Če se s tožbo izpodbija vknjižba iz drugega odstavka 101. člena tega zakona, sodna odločba, izdana v postopku po tožbi, ne more učinkovati zoper tretje osebe, ki so pred zaznambo spora pridobile pravice v dobri veri.
104. člen
Če tožnik umakne tožbo, če je tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen ali tožba pravnomočno zavržena, se na predlog zaznamba spora izbriše.
Če je vložen predlog za izbris zaznambe spora, ker tožba ni bila vložena v predpisanem roku, razpiše sodišče narok, da se ugotovi pravočasnost vložitve tožbe.
Če je tožbenemu zahtevku pravnomočno ugodeno, se na predlog, v skladu s sodno odločbo, dovoli izbris izpodbijane vknjižbe ter se po uradni dolžnosti odredi izbris zaznambe spora in vseh vknjižb ter predznamb, ki so bile predlagane po vložitvi predloga za zaznambo spora.
VIII. razdelek
IZBRIS STARIH HIPOTEK
105. člen
Hipotekarni dolžnik lahko zahteva izbris v zemljiški knjigi vpisane hipoteke, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
1. da je preteklo 20 let od vknjižbe hipoteke, če je bila na hipoteki vknjižena nadhipoteka, pa od vknjižbe le-te;
2. da je hipotekarni upnik neznan ali nedosegljiv sodišču;
3. da se v tem času ni uveljavljala terjatev, v zavarovanje katere je bila vknjižena hipoteka.
106. člen
Izbris hipoteke iz prejšnjega člena se zahteva z obrazloženim predlogom.
Če sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izbris, določeni v prejšnjem členu tega zakona, z oglasom povabi vse osebe, ki imajo zahtevke glede hipotekarne terjatve, da lahko ugovarjajo izbrisu hipoteke v petinštiridesetih dneh po objavi oglasa.
Oglas se objavi na oglasni deski sodišča.
107. člen
Če so v roku iz prejšnjega člena tega zakona vloženi ugovori zoper izbris hipoteke, sodišče o tem obvesti hipotekarnega dolžnika in ustavi postopek.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko upravičenec svoj zahtevek uveljavlja v pravdi.
108. člen
Če v roku iz drugega odstavka 106. člena tega zakona ni vložen ugovor zoper izbris, sodišče dovoli izbris hipoteke in izbris vpisov, ki se nanašajo na izbrisano hipoteko.
Peti del
NASTAVITEV IN OBNOVA ZEMLJIŠKE KNJIGE
I. razdelek
NASTAVITEV ZEMLJIŠKE KNJIGE
109. člen
Če na določenem območju zemljiške knjige ni ali je neuporabna, se izvede postopek nastavitve zemljiške knjige.
Postopek nastavitve zemljiške knjige obsega:
1. ugotavljanje podatkov glede pravic na nepremičninah in javna razgrnitev ugotovljenih podatkov;
2. izdelavo glavne knjige.
110. člen
Postopek nastavitve zemljiške knjige vodi komisija, sestavljena iz treh članov. Predsednik komisije je sodnik.
Komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje predsednik okrožnega sodišča.
111. člen
Postopek nastavitve zemljiške knjige se začne z oklicem o uvedbi postopka za nastavitev zemljiške knjige. Oklic izda predsednik okrožnega sodišča.
Oklic iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
1. katastrsko občino, za območje katere se nastavlja zemljiška knjiga;
2. dan, s katerim se začnejo opravljati poizvedbe glede pravic na nepremičninah, ki se nahajajo v tej katastrski občini;
3. poziv imetnikom pravic na nepremičninah, da se udeležijo poizvedb in prijavijo pravice, ki naj se vpišejo v zemljiško knjigo, ter način in rok prijave pravic.
Oklic iz prvega odstavka tega člena se objavi na oglasni deski sodišča, na drug krajevno bičajen način in v Uradnem listu Republike Slovenije.
112. člen
Znane imetnike pravic na nepremičninah sodišče vabi, na način določen za osebno vročitev, da se udeležijo poizvedb.
Če imetnik pravice ni poslovno sposoben, pa sodišču ni znan njegov zakoniti zastopnik niti skrbnik, ali če prebivališče imetnika ni znano, sodišče zahteva, da pristojni skrbstveni organ taki osebi postavi skrbnika.
113. člen
V postopku sodišče:
1. zbere podatke o nepremičninah, zlasti s pomočjo katastrskih podatkov;
2. zbere podatke o osebah, za katere se po znanih podatkih predpostavlja, da so nosilci pravic na nepremičninah, in podatke o njihovih pravicah ter omejitvah, ki se nanašajo na te pravice;
3. zbere podatke o bremenih in omejitvah na nepremičninah;
4. združuje nepremičnine v vložke.
Za ugotovitev podatkov iz 2. in 3. točke tega člena uporabi sodišče zlasti podatke iz stare zemljiške knjige, odločbe sodišč in upravnih organov, ki niso bile izvedene v stari zemljiški knjigi, zasebne listine o pravnih poslih, ki niso bile izvedene v stari zemljiški knjigi, in druge dokaze, s katerimi se dokazujejo pravice, ki se bodo vpisale v zemljiško knjigo.
114. člen
V postopku ugotavljanja podatkov se piše zapisnik, ki mora obsegati bistvene podatke o poteku postopka, zlasti bistvene izjave udeležencev postopka in dokaze, ki so jih ti ponudili za ugotavljanje svojih pravic.
Zapisnik podpišejo člani komisije, ki vodi postopek in udeleženci, ki so sodelovali v postopku.
115. člen
Na podlagi podatkov, ugotovljenih v postopku, sestavi sodišče popisne liste.
Popisni listi se sestavijo v obliki, kot se vodijo vložki.
Popisni listi in zapisniki o ugotovitvah morajo biti javno razgrnjeni.
Skupaj z listinami iz tretjega odstavka tega člena se razgrnejo tudi kopije katastrskih načrtov.
116. člen
Javna razgrnitev mora trajati najmanj trideset dni. V tem času mora predsednik komisije določiti vsaj en dan, ko je na razpolago za pojasnjevanje in dodatno ugotavljanje podatkov.
Kraj in čas javne razgrnitve ter dan iz prejšnjega odstavka razglasi sodišče na oglasnih deskah sodišča in na drug krajevno običajen način.
117. člen
Zoper razgrnjene podatke lahko udeleženci postopka vložijo ugovor.
O ugovoru odloča komisija, ki vodi postopek nastavitve zemljiške knjige.
Zoper odločbo o ugovoru ni posebne pritožbe.
Če je ugovoru iz prvega odstavka tega člena ugodeno, se ustrezno spremenijo in dopolnijo podatki v popisnih listih.
118. člen
Če se ugotovi, da je med udeleženci postopka razgrnitve sporen obstoj pravice, ki naj se vpiše v zemljiško knjigo, napoti komisija tistega, katerega pravica je manj verjetna, da v roku trideset dni vloži tožbo za ugotovitev obstoja ali neobstoja te pravice ter v nadaljnjem roku osem dni predloži dokaz o vložitvi tožbe.
V popisni list se vpiše pravica v korist osebe, katere pravica je verjetnejša.
Če oseba iz prvega odstavka tega člena, ki je bila napotena na pravdo, v roku iz prvega odstavka tega člena predloži dokaz, da je vložila tožbo, se to zaznamuje v popisnem listu.
119. člen
Pravice, ki se vpišejo v zemljiški knjigi se ugotavljajo na podlagi:
1. vpisa v zemljiški knjigi, če se ugotovi, da ta vpis odgovarja dejanskemu stanju;
2. javnih ali zasebnih listin, na podlagi katerih se lahko opravi vpis v zemljiško knjigo;
3. drugih dokazov (zaslišanje udeležencev, zadnje posestno stanje in drugo), če med udeleženci postopka ni spora o pravici.
120. člen
Komisija, ki vodi postopek nastavitve zemljiške knjige, odloči o vpisu s sklepom.
Popisni list, dopolnjen in spremenjen na podlagi podatkov, ugotovljenih v postopku javne razgrnitve, je sestavni del sklepa iz prvega odstavka tega člena.
121. člen
Zoper sklep iz 120. člena tega zakona je dovoljena pritožba v roku trideset dni po vročitvi sklepa.
O pritožbi odloča sodišče druge stopnje.
Komisija lahko na podlagi pritožbe sama spremeni sklep o vpisu, če se s tem strinja oseba, ki predlaga spremembo vpisa, in oseba, v korist katere je bil vpis dovoljen.
122. člen
Ko so podatki o nepremičninah, pravicah in imetnikih pravic vnešeni iz popisnih v evidenčne liste, predsednik okrožnega sodišča z odločbo ugotovi, da je zemljiška knjiga nastavljena, in določi dan, s katerim se začne uporabljati.
Odločba iz prvega odstavka tega člena se objavi na oglasni desni sodišča, na drug krajevno običajen način in v Uradnem listu Republike Slovenije.
123. člen
Tretje osebe, ki menijo, da so z dovoljenim vpisom kršene njihove pravice na nepremičninah, lahko v roku treh let od dneva začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige izpodbijajo vpis s tožbo.
II. razdelek
OBNOVA ZEMLJIŠKE KNJIGE
124. člen
Zemljiška knjiga se obnovi, če obstoji večje neskladje med podatki, vpisanimi v zemljiški knjigi in dejanskim stanjem, ki ga ni mogoče odpraviti z rednim postopkom za vpis v zemljiško knjigo.
Postopek obnove zemljiške knjige lahko zajame celotno glavno knjigo ali pa njen del.
Za obnovo zemljiške knjige se smiselno uporabljajo določbe o nastavitvi zemljiške knjige.
Šesti del
DELITVE IN ZDRUŽITVE, ODPISI IN PRIPISI NEPREMIČNIN
I. razdelek
DELITVE IN ZDRUŽITVE NEPREMIČNIN
125. člen
Delitve in združitve nepremičnin se evidentirajo v zemljiški knjigi na podlagi listin, določenih v zakonu, ki ureja kataster.
II. razdelek
ODPISI IN PRIPISI NEPREMIČNIN
126. člen
Če se nepremičnina odpiše od zemljiškoknjižnega vložka in vpiše v drug vložek, se v ta vložek prenesejo vpisi iz prvotnega vložka, ki se nanašajo na odpisano nepremičnino.
127. člen
Vpisi iz prejšnjega člena se ne prenesejo v drug vložek, v katerega se vpiše nepremičnina, če se s takim odpisom strinjajo osebe, v korist katerih so vpisi opravljeni.
Izjava osebe iz prejšnjega odstavka, da soglaša z odpisom brez prenosa vpisov mora biti podana v obliki javne listine ali zasebne listine, na kateri mora biti njegov podpis overjen.
128. člen
Za postopek o odpisih in pripisih nepremičnin veljajo določbe tega zakona o postopku za vpis.
Upravičenec za predlaganje odpisa je vsaka oseba, ki je upravičena predlagati vpis, zaradi katerega je potreben odpis nepremičnin.
V primerih, ko sodišče opravi vpis po uradni dolžnosti, odloči po uradni dolžnosti tudi o odpisu nepremičnin.
Sodišče lahko odloči o odpisu nepremičnin brez prenosa obremenilnih pravic, če je priložena izjava iz drugega odstavka prejšnjega člena tega zakona, razen če iz odločbe, ki je podlaga za vpis, izhaja, da taka izjava ni potrebna.
129. člen
Odpis parcele ali dela parcele, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste ali za regulacijo vodnega toka ter njen vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt, se opravi brez predložitve listin, predpisanih s tem zakonom, če vrednost vseh zemljišč, ki se odpisujejo od posameznega vložka ne presega zneska, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje.
130. člen
Odpis iz prejšnjega člena se opravi na podlagi listin, določenih v zakonu, ki ureja kataster, iz katerih izhaja, da so zemljišča uporabljena za ceste ali za regulacijo vodnih tokov.
131. člen
Odpis zemljišč po določbah 129. in 130. člena tega zakona ni ovira za uveljavljanje odškodnine.
Sedmi del
KAZENSKI DOLOČBI
132. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki je na podlagi pravnega posla upravičena do pridobitve stvarne pravice, pa ne vloži zemljiškoknjižnega predloga v šestih mesecih od sklenitve posla (prvi odstavek 74. člena) oziroma v petih letih po uveljavitvi tega zakona (134. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 10.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
133. člen
Z denarno kaznijo najmanj 200.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba - investitor gradnje stavbe, katere posamezni deli so namenjeni za prodajo, če ne vloži zemljiškoknjižnega predloga v šestdesetih dneh od izdaje dokončnega uporabnega dovoljenja (drugi odstavek 74. člena) oziroma v petih letih po uveljavitvi tega zakona (135. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 20.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
Osmi del
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
134. člen
Lastniki nepremičnin, ki niso vpisani v zemljiško knjigo, so dolžni v petih letih po uveljavitvi tega zakona predlagati vpis lastninske pravice.
135. člen
Investitorji gradnje stavbe oziroma njegovi pravni nasledniki, katere posamezni deli so bili namenjeni za prodajo, stavba in njeni posamezni deli pa še niso vpisani v zemljiški knjigi, so dolžni predlog za vpis etažne lastnine vložiti v petih letih po uveljavitvi tega zakona.
136. člen
Sedanji imetnik pravice, ki ne more izkazati svoje pravice z listinami, ki jih ta zakon predpisuje za vknjižbo zaradi neskladnosti s podatki, vpisanimi v zemljiški knjigi, lahko predlaga, da se za vpis njegove pravice smiselno uporabijo določbe od 109. do 123. člena tega zakona.
Ne glede na prvi odstavek tega člena sodišče dovoli vpis pravice, ki jo je sedanji imetnik pravice pridobil s pravnim poslom od knjižnega predhodnika in je edina ovira za njen vpis dejstvo, da na pogodbi niso overjeni podpisi po določbi 22. člena tega zakona, če ugotovi, da overitev ni možna, da ni razloga za dvom o pristnosti podpisov, ter da je predložen dokaz, da je bila pogodba predložena davčnemu organu.
Predlog za vpis iz prvega in drugega odstavka tega člena je mogoče vložiti le v roku iz 134. člena tega zakona.
137. člen
Odpis zemljišč, ki so bila do uveljavitve tega zakona že uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo cest ali regulacijo vodnih tokov, se dovoli ne glede na vrednost zemljišča (129. in 130. člen).
138. člen
Ne glede na določbe 105. do 108. člena tega zakona se po uradni dolžnosti vknjiži izbris hipotek, starejših od 25 let.
139. člen
Sklep o izbrisu hipoteke po prejšnjem členu tega zakona se razglasi na oglasni deski sodišča.
Rok za pritožbo zoper sklep iz prvega odstavka tega člena teče od dneva razglasitve na oglasni deski.
140. člen
Izbris hipoteke ne vpliva na obstoj terjatve.
141. člen
Nepremičnine, ki so vpisane v seznamih kot javno dobro, se po uradni dolžnosti prenesejo v vložke glavne knjige in vknjižijo kot javno dobro.
142. člen
Zemljiškoknjižne parcele, ki so vpisane kot prekomejne parcele, se po uradni dolžnosti prenesejo z vsemi obstoječimi vpisi v vložek tiste katastrske občine, v kateri ležijo.
143. člen
Nepremičnine, vpisane kot solastnina po idealnih delih v različnih vložkih, se po uradni dolžnosti prenesejo v nove vložke, s prenosom obstoječih vpisov, ki se na te nepremičnine nanašajo.
144. člen
Minister, pristojen za pravosodje izda natančnejša navodila za izvajanje 141., 142. in 143. člena tega zakona.
145. člen
Knjige “E”, ki bodo vzpostavljene do dneva uveljavitve tega zakona, ostanejo v veljavi do prenosa podatkov glavne knjige v računalniško bazo podatkov.
146. člen
Ne glede na 9. člen tega zakona se do vzpostavitve katastra stavb glede pridobivanja tehničnih podatkov o stavbah v etažni lastnini uporabljajo podatki, predpisani v predpisu iz 56. člena tega zakona.
147. člen
Minister, pristojen za pravosodje, izda predpise, za katere je pooblaščen s tem zakonom v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
148. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati določbe od 26. člena do 37. člena zakona o pravicah na delih stavb (Uradni list SRS, št. 19/76) in navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in o vodstvu zemljiške knjige “E” (Uradni list SRS, št. 22/77), razen 26. člena, ki se smiselno uporablja do uveljavitve predpisa iz 56. člena tega zakona.
149. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 720-02/93-1/4
Ljubljana, dne 1. junija 1995.
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Jožef Školč l. r.
