Na podlagi 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Medvode na 5. seji dne 25. 4. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Medvode
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Občina Medvode je temeljna lokalna samoupravna skupnost.
2. člen
Območje Občine Medvode obsega območja naslednjih naselij: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Setnica-del, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studenčice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod Šmarno goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče, Žlebe.
Sedež Občine Medvode (v nadaljnjem besedilu: občina) je v Medvodah, Cesta komandanta Staneta 12.
Občina ima grb in zastavo. Oblika grba in zastave se določita z odlokom.
Občina ima svoj praznik, ki se določi z odlokom.
Občina ima pečat okrogle oblike in standardne velikosti. Na zgornjem obodu pečata je besedilo: “Občina Medvode”, v liniji premera žiga pa je navedeno: “Medvode”.
Občina je pravna oseba.
3. člen
Občina je samoupravna lokalna skupnost, ki ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena v skladu z ustavo, zakoni in občinskimi splošnimi akti.
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in preko organov občine.
II. KRAJEVNE SKUPNOSTI
4. člen
Občina je lahko razdeljena na krajevne ali vaške skupnosti. Krajevno ali vaško skupnost se ustanovi in njeno območje določi z odlokom, ki ga sprejeme občinski svet, po prej opravljenih zborih občanov, na katerih se ugotovi volja prebivalcev na določenem območju.
Do sprejetja odloka iz prvega odstavka tega člena obstoječe krajevne skupnosti:
– Krajevna skupnost Medvode
– Krajevna skupnost Pirniče
– Krajevna skupnost Preska
– Krajevna skupnost Senica
– Krajevna skupnost Smlednik
– Krajevna skupnost Sora
– Krajevna skupnost Trnovec-Topol
– Krajevna skupnost Vaše-Goričane
– Krajevna skupnost Zbilje
nadaljujejo svoje delo v skladu s tem statutom.
5. člen
Krajevne ali vaške skupnosti dajejo organom občine predloge in pobude, ki se nanašajo na krajevne zadeve ali, ki prizadevajo interese prebivalcev te skupnosti.
6. člen
Delovanje krajevnih in vaških skupnosti se financira iz proračuna občine.
Kriterije za financiranje krajevnih in vaških skupnosti določi občinski svet z odlokom.
7. člen
Občinski svet lahko pooblasti posamezno krajevno ali vaško skupnost, da opravlja določene naloge namesto občine. V tem primeru se mora iz občinskega proračuna zagotoviti potrebni obseg sredstev za izvrševanje pooblastila.
8. člen
Občina lahko prepusti krajevni ali vaški skupnosti v upravljanje del svojega premoženja.
Kriterije za določitev dela premoženja, ki ga občina prepusti v upravljanje krajevni ali vaški skupnosti, način prenosa, upravljanja in gospodarjenja s prenešenim premoženjem določi občinski svet z odlokom.
9. člen
Krajevna ali vaška skupnost nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine pri izvrševanju nalog iz 7. člena tega statuta.
Kadar nastopa krajevna ali vaška skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine, ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
III. NALOGE OBČINE
10. člen
Občina v skladu z ustavo in zakonom samostojno ureja in opravlja vse javne zadeve lokalnega pomena, ki so določene z zakonom, statutom ali odlokom.
11. člen
Naloge občine so:
– urejanje občinskega prostora, načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor lokalnega pomena, izdajanje dovoljenj za posege v prostor lokalnega pomena,
– zagotavljanje lokalnih javnih služb varstva okolja: oskrba s pitno vodo, odvajanje komunalnih odplak, odvoz odpadkov, odlaganje odpadkov, javna snaga, urejanje javnih površin, dimnikarska služba,
– urejanje lokalnih zadev varstva okolja (pospeševanje okoljevarstvenih dejavnosti, ukrepi varstva okolja, sanacijski ukrepi, itd.),
– urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč,
– gradnja, vzdrževanje in upravljanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
– zagotavljanje obveznih in izbirnih komunalnih javnih služb,
– zagotavljanje osnovnega šolstva in predšolskega varstva in vzgoje,
– zagotavljanje javne zdravstvene službe na primarni ravni (zdravstveni domovi, ambulante in lekarne),
– skrb za razvoj kulture, za javne kulturne ustanove in dejavnosti lokalnega pomena, ter za kulturno dediščino lokalnega pomena; skrb za redno delo kulturnih društev ter zagotavljanje sredstev za objekte in opremo kulturnega pomena,
– urejanje javnega reda in miru ter mirujočega prometa; nadzor nad javnim redom in mirom, mirujočim prometom, komunalno urejenostjo in lokalnimi prireditvami,
– pospeševanje gospodarskega razvoja v občini,
– pospeševanje razvoja podjetništva, obrti in turizma,
– pospeševanje razvoja kmetijske dejavnosti,
– pospeševanje stanovanjske gradnje,
– skrb za razvoj športa in rekreacije
– zagotavljanje socialnega varstva,
– zagotavljanje pokopališke in pogrebne službe,
– organizacija civilne zaščite v občini in druge zadeve na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– gasilska služba in druge zadeve požarne varnosti lokalnega pomena,
– vodenje evidence volilne pravice za lokalne volitve in izvedba lokalnih volitev,
– organiziranje in pospeševanje informacijske in dokumentacijske dejavnosti,
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– opravljanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
12. člen
Občina za izvajanje svojih nalog:
– sprejema statut, odloke in druge splošne akte, planske akte, proračun in zaključni račun,
– sprejema posamične akte,
– ustanavlja javna podjetja in zavode, izvršuje ustanoviteljske pravice ter podeljuje koncesije,
– upravlja občinsko premoženje in sklepa pravne posle,
– predpisuje lokalne davke, komunalne prispevke in občinske takse v skladu z zakonom.
13. člen
O prevzemu nalog iz državne pristojnosti (prenešene naloge) odloča občinski svet z večino glasov vseh članov.
IV. ORGANI OBČINE
14. člen
Organi občine so: občinski svet, župan, nadzorni odbor in občinska volilna komisija.
15. člen
Občinski organi obveščajo občane o svojem delu preko vseh zainteresiranih sredstev obveščanja.
Seje občinskega sveta, občinskih odborov in komisij so odprte za javnost, razen kadar svet zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu z večino glasov vseh članov odloči, da se javnost izključi.
Župan, člani občinskih odborov in komisij imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Župan ima pravico sodelovati v razpravi na seji sveta.
16. člen
Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v občini, imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ občine. Organ, na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo odgovoriti najkasneje v 30 dneh, občinski svet pa jo mora obravnavati na prvi naslednji seji in nanjo odgovoriti.
1. Občinski svet
17. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut, odloke in druge občinske splošne akte,
– sprejema prostorske plane in izvedbene akte,
– sprejema proračun in zaključni račun,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– ustanavlja javna podjetja in javne zavode ter izdaja koncesijske akte,
– izvršuje ustanoviteljske pravice občine,
– imenuje in razrešuje volilne komisije za občinske volitve,
– imenuje in razrešuje podžupana,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o združenju občine v širšo samoupravno lokalno skupnost,
– daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje občine,
– odloča o prevzemu nalog iz prenešene pristojnosti,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem statutom ali odlokom.
18. člen
Svet odloča o zadevah iz prenešene pristojnosti, če ne gre za upravne naloge in če zakon ne določa, da je za odločanje pristojen drug organ občine.
19. člen
Občinski svet ima 23 članov.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Nadomestila, ki se plačujejo članom občinskega sveta, občinskih odborov in komisij določi občinski svet z odlokom.
20. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika, lahko pa enega ali največ dva podpredsednika občinskega sveta.
Predsednik občinskega sveta predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednik občinskega sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi ali sekretar občinskega sveta.
21. člen
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana, člana nadzornega odbora, tajnika občine, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter s tistimi funkcijami in deli, za katere zakon tako določa.
22. člen
Občinski svet ima poslovnik, v katerem se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.
2. Komisije in odbori
Splošne določbe
23. člen
Občinski svet lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Člane komisij in odborov imenuje izmed članov občinskega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov.
24. člen
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta ter temu dajejo mnenja in predloge.
25. člen
Komisije in odbori opravljajo naslednje naloge:
– obravnavajo predloge župana, članov sveta in občanov (ljudska iniciativa) s svojega delovnega področja, preden o njih odloča svet in dajejo svetu mnenja o teh predlogih,
– razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo svetu in županu mnenja o teh vprašanjih,
– predlagajo svetu in županu odločitve s svojega področja.
Način dela in postopek odločanja komisij in odborov ter razmerja med njimi in občinskimi organi se podrobneje uredijo s poslovnikom občinskega sveta.
26. člen
Komisije in odbori imajo od 5 do 9 članov.
Predsednika in določeno število članov imenuje občinski svet. Predsednik vodi delo komisije oziroma odbora.
Član sveta ne more biti hkrati predsednik dveh ali več delovnih teles.
Komisija ali odbor veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh članov. Odločitve sprejemata z večino glasov vseh članov.
Župan in člani sveta so lahko navzoči na sejah komisij in odborov. Župan ima pravico sodelovati v razpravi na seji komisije ali odbora.
Komisije
27. člen
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed članov občinskega sveta.
Komisija ima predsednika in štiri člane.
28. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja obravnava vprašanja v zvezi z mandati članov občinskega sveta in župana, ugotavlja sklepčnost sej sveta, daje mnenja k predlaganim kandidatom za izvolitev, imenovanja in razrešitve, predlaga svetu splošne akte, ki se nanašajo na člane sveta, predlaga predstavnike ustanovitelja v svete zavodov ter opravlja druge naloge, ki se nanašajo na mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
29. člen
Občinski svet ima komisijo za pobude in pritožbe.
Komisija ima predsednika in štiri člane.
Komisija za pobude in pritožbe obravnava pobude in pritožbe, ki jih občani, civilne ali pravne osebe pošljejo svetu ali njegovim organom, ugotavlja njihovo utemeljenost ter po potrebi posreduje pri pristojnih organih, da v okviru veljavnih predpisov rešijo zadeve, na katere se pobude oziroma pritožbe nanašajo.
30. člen
Občinski svet ima statutarnopravno komisijo.
Komisija ima predsednika in štiri člane.
Statutarnopravna komisija:
– obravnava zaradi skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in zaradi pravne obdelave odloke in druge akte, ki jih sprejema občinski svet in daje občinskemu svetu o tem poročila s svojimi mnenji in predlogi,
– opozarja na potrebo po izdaji ali spremembi odlokov in drugih aktov,
– daje mnenja v zvezi z razlago poslovnika o delu sveta,
– določa prečiščena besedila odlokov in drugih splošnih aktov.
31. člen
Občinski svet lahko ustanovi še druge komisije.
Odbori
32. člen
Občinski odbori so:
– odbor za razvoj občine,
– odbor za komunalne dejavnosti,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za urejanje prostora in ekologijo,
– odbor za turizem in gostinstvo,
– odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,
– odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt.
Občinski svet lahko ustanovi še druge odbore.
33. člen
Odbor za razvoj občine pripravlja plan razvoja občine in obravnava prostorske in druge plane razvoja s posameznih področij.
34. člen
Odbor za komunalne dejavnosti opravlja naloge iz 25. člena tega statuta na področju komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, javnih služb varstva okolja ter na področju stavbnih zemljišč.
35. člen
Odbor za družbene dejavnosti opravlja naloge iz 25. člena tega statuta na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulture in kulturne dediščine, športa in rekreacije, informacijske dejavnosti in socialnega varstva.
36. člen
Odbor za urejanje prostora in ekologijo opravlja naloge iz 25. člena tega statuta na področju urejanja prostora in načrtovanja posegov v prostor, na področju varstva okolja in stanovanjskega gospodarstva.
37. člen
Odbor za turizem in gostinstvo opravlja naloge iz 25. člena tega statuta na področju turizma in gostinstva, skrbi za promocijo občine, organizacijo prireditev ter izdajanju turističnih in drugih publikacij.
38. člen
Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo opravlja naloge iz 25. člena tega statuta na poročju kmetijstva in gozdarstva.
39. člen
Odbor za gospodarstvo, podjetništvo in obrt opravlja naloge iz 25. člena tega statuta na področju gospodarskih dejavnosti, podjetništva in obrti, skrbi za sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti.
3. Župan
40. člen
Župan predstavlja in zastopa občino.
41. člen
Župan opravlja še naslednje naloge:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna občine, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja občinsko upravo,
– izvršuje občinski proračun in odgovarja za njegovo izvrševanje, kadar ne gre za zadeve, o katerih odloča občinski svet,
– sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
– sklicuje zbore občanov,
– opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, ta statut in odlok.
42. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
43. člen
Župan lahko po lastni izbiri opravlja funkcijo poklicno ali nepoklicno.
Plačo in druga nadomestila župana določi občinski svet.
44. člen
Občina ima lahko podžupana.
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu.
Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.
45. člen
Župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti po njegovem pooblastilu nadomešča podžupan, tajnik ali občinski uslužbenec.
4. Nadzorni odbor
46. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor opozarja uporabnike proračunskih sredstev na nepravilnosti, ki jih izsledi in obvešča o teh nepravilnostih župana in občinski svet.
47. člen
Nadzorni odbor ima predsednika in štiri člane.
Nadzorni odbor izmed svojih članov z večino glasov vseh članov izvoli predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in vodi njegovo delo.
48. člen
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov vseh članov.
V. NEPOSREDNO ODLOČANJE OBČANOV
1. Zbor občanov
49. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
Skliče ga župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini, krajevni, vaški skupnosti ali naselju. Zbor občanov v krajevni ali vaški skupnosti mora župan sklicati tudi na zahtevo sveta krajevne ali vaške skupnosti.
Akt o sklicu zbora občanov se objavi v lokalnih sredstvih obveščanja in na javnih mestih na običajen način.
Med aktom o sklicu in dnem, na katerega je sklican zbor občanov, mora preteči vsaj osem dni.
50. člen
Zbor občanov v občini je sklepčen, če se ga udeleži najmanj 10% volivcev v občini.
V razpravi in pri odločanju lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico pri volitvah članov občinskega sveta.
Delo zbora vodi župan ali delovno predsedstvo.
51. člen
Če oceni, da zbora občanov ni mogoče izvesti drugače, lahko župan skliče zbor občanov v občini za vsako krajevno, vaško skupnost ali naselje posebej.
52. člen
Zbor občanov v občini razpravlja in daje mnenja in priporočila občinskim organom o vseh lokalnih zadevah javnega pomena.
Mnenja in priporočila sprejema zbor občanov z večino glasov navzočih volivcev.
53. člen
Zbor občanov v krajevni, vaški skupnosti ali naselju je sklepčen, če se ga udeleži najmanj 10% volilcev s stalnim prebivališčem v krajevni, vaški skupnosti ali naselju.
Zbor občanov v krajevni, vaški skupnosti ali naselju razpravlja in daje svetu krajevne oziroma vaške skupnosti mnenja ter priporočila o zadevah, ki jih ureja oziroma opravlja krajevna oziroma vaška skupnost.
Mnenja in priporočila sprejema zbor občanov v krajevni ali vaški skupnosti z večino glasov navzočih volivcev.
54. člen
Za izvedbo zbora občanov skrbijo občinski volilni organi.
2. Referendum
55. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen posamezni del.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega je razpisan.
Občinski svet določi rok za razpis referenduma na podlagi zakona.
Glede predmeta referenduma in postopka izvedbe se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi in zakona o lokalnih volitvah. Postopek vodijo občinski volilni organi.
56. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz občinske pristojnosti, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen posamezen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj desetih odstotkov volivcev v občini, krajevni, vaški skupnosti ali naselju.
Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena.
3. Ljudska iniciativa
57. člen
Najmanj deset odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov (ljudska iniciativa).
Občinski svet mora obravnavo zadeve, na katero se nanaša ljudska iniciativa, uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po prejemu zahteve.
Če se ljudska iniciativa nanaša na zadevo iz pristojnosti župana ali drugega organa občine, mora ta organ o zadevi odločiti najkasneje v dveh mesecih po prejemu zahteve.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
VI. OBČINSKA UPRAVA
58. člen
Upravne naloge v občini opravlja občinska uprava.
Organizacijo občinske uprave določi z odlokom občinski svet na predlog župana.
59. člen
Občinska uprava izvaja odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvaja tudi zakone in druge predpise države, kadar v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
60. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Občina ima lahko tajnika, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet. Tajnik skrbi za neposredno izvajanje nalog uprave in lahko po pooblastilu župana sklepa vse ali določene pravne posle za občino.
Župan daje tajniku obvezna navodila in usmeritve za vodenje dela občinske uprave. Tajnik je za svoje delo odgovoren županu.
61. člen
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti občine odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
Župan lahko za vodenje upravnega postopka in za odločanje o vseh upravnih stvareh ali o določeni vrsti upravnih stvari pooblasti tajnika oziroma delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
62. člen
O izločitvi delavca v upravi in tajnika odloča župan.
O izločitvi župana odloča občinski svet. V tem primeru občinski svet tudi sam odloči o stvari.
63. člen
Položaj delavcev v občinski upravi ureja zakon in odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave ter o delavcih v upravi Občine Medvode.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Delavce v občinski upravi sprejema v delovno razmerje na podlagi sistemizacije delovnih mest župan oziroma po županovem pooblastilu tajnik.
O pravicah iz delovnega razmerja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča župan.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
64. člen
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe).
Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
65. člen
Občina organizira obvezne gospodarske javne službe, določene z zakonom na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešče in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– na drugih področjih, določenih z zakonom.
66. člen
Občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom, za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom,
– urejanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– pogrebne storitve,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju,
– gospodarjenje z javnimi komunalnimi objekti,
– urejanje javnih parkirišč,
– urejanje ulic, trgov in lokalnih cest,
– urejanje prometa,
– prevoz potnikov z javnimi prevoznimi sredstvi,
– plakatiranje in obveščanje.
67. člen
Javna podjetja in javne zavode ustanavlja svet. Svet tudi izvršuje ustanoviteljske pravice, ki jih ima občina.
O dajanju koncesij in o vlaganju lastnega kapitala v družbe odloča občinski svet.
68. člen
Vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja določi občinski svet z odlokom.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
69. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Odsvojitev delov premoženja občine je dopustna le proti plačilu, ki postane del premoženja občine, razen če se del premoženja podari za humanitarne, znanstvenoraziskovalne, izobraževalne ali druge tovrstne namene.
Odločitev o odsvojitvi delov premoženja sprejme občinski svet.
Odsvojitev nepremičnin je možna, kadar se zanjo opredeli dve tretjini članov občinskega sveta.
Vrednost premoženja izkazuje občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom.
O stvarnih obremenitvah, nakupu in zamenjavi nepremičnin ali pravic odloča občinski svet.
Pogoje, način in postopek najemanja in oddajanja nepremičnin določi občinski svet z odlokom.
Za nabavo premičnin je do zneska, do katerega ni obvezen javni natečaj, pristojen župan.
70. člen
Lokalne zadeve javnega pomena financira občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.
Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve,
– dohodki od njenega premoženja.
71. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine določa razmerja porabe, ki so za osnovne funkcije občine pomembna.
72. člen
Za odhodke občin za financiranje opravljanja nujnih nalog – zagotovljena poraba – se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– subvencije in tekoči prenosi v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, varstvo okolja, druge dejavnosti),
– sredstva za požarno varstvo in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sredstva za mrliško ogledno službo.
73. člen
Prihodki za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– upravna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občinam v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine.
74. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki uprave,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
75. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabljajo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
Občinski svet z odlokom določi pogoje, način odločanja in postopek za izvajanje javnega razpisa za nabavo opreme, investicijska in vzdrževalna dela, naloge in storitve, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna.
76. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev.
O uporabi sredstev tekoče proračunske rezerve odloča župan in o tem sproti obvešča svet.
77. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov:
– uporabijo sredstva rezerve občine,
– najame posojilo, največ do 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačan do konca proračunskega leta.
O najemu posojila iz druge alinee odloča do zneska določenega v odloku o proračunu občine, župan.
78. člen
Občina oblikuje svoje rezerve.
V rezerve se izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj do 0,5% prihodkov.
Izločanje v rezerve se praviloma izvrši vsak mesec, vendar najpozneje do 31. decembra tekočega leta.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
79. člen
Rezerve se uporabljajo:
– za odhodke, nastale kot posledica naravnih in drugih nesreč, kot so suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, v skladu z zakonom, epidemije, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci,
– za zagotovitev sredstev v proračunu, kadar prihodki pritekajo neenakomerno,
– za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz prve in tretje alinee prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz druge alinee morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz prve in tretje alinee prvega odstavka odloča občinski svet, o uporabi sredstev iz druge alinee prvega odstavka odloča župan.
80. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
Občinski svet sprejme z večino vseh članov sveta hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
81. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil.
82. člen
Občina se lahko zadolžujejo le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih in drugih javnih služb.
O zadolževanju za financiranje investicij iz prejšnjega odstavka odloča občinski svet.
83. člen
Občina se lahko zadolžuje le v obsegu, ki ne presega 10% zagotovljene porabe občine v letu pred letom zadolževanja, odplačilo glavnice in obresti pa v posameznem letu odplačila ne sme preseči 5% zagotovljene porabe.
84. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta.
85. člen
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu,v katerem se daje poroštvo.
O dajanju poroštev odloča občinski svet.
86. člen
Kadar je določanje višine javnih dajatev v pristojnosti občine, odloči o njej svet.
87. člen
Natančnejša določila o financiranju občine, proračunu in zaključnem računu, zadolževanju in drugih zadevah premoženjsko finančne narave lahko ureja občina z odloki.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti
88. člen
Občinski svet sprejema statut, poslovnik o delu sveta, odloke, odredbe, pravilnike, navodila, prostorske in druge plane, občinski proračun in zaključni račun ter priporočila.
89. člen
Statut je splošni akt občine, ki ureja temeljna vprašanja v zvezi z nalogami in organizacijo občine ter druga najpomembnejša vprašanja za delovanje občine.
Statut in njegove spremembe se sprejmejo z dvetretjinsko večino vseh članov občinskega sveta.
Spremembe statuta lahko predlaga najmanj pet članov občinskega sveta, župan ali 10% volivcev v občini.
90. člen
S poslovnikom se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter postopki sprejemanja odločitev.
Poslovnik občinskega sveta se sprejme z dvetretjinsko večino navzočih članov sveta.
91. člen
Z odlokom občinski svet ureja zadeve iz občinske pristojnosti, ustanovi in določa občinsko upravo, ustanavlja javne službe, javna podjetja, javne zavode in sklade občine.
Proračun občine in zaključni račun se odreja z odlokom.
Z odlokom ureja občinski svet zadeve iz prenešene pristojnosti, če zakon ne določa drugače.
92. člen
Z odredbo se določa ukrepe, ki imajo splošen pomen.
93. člen
S pravilnikom se predpiše način izvajanja posameznih določb statuta ali odloka.
V zadevah iz prenešene pristojnosti občinski svet s pravilnikom razčlenjuje posamezne določbe zakona ali drugega državnega predpisa zaradi njegovega izvrševanja.
94. člen
Z navodilom se za izvršitev posameznih določb občinskega splošnega ali državnega predpisa predpisuje način ravnanja.
95. člen
Priporočila naslavlja občinski svet na župana, nadzorni odbor in občinske odbore.
96. člen
Postopek sprejemanja splošnih aktov občine se uredi s statutom in poslovnikom o delu občinskega sveta.
97. člen
Statut in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
Statut in drugi predpisi občine se objavijo v uradnem glasilu.
2. Postopek za sprejem odloka
98. člen
Sprejem odloka lahko predlaga župan, vsak član občinskega sveta, odbor ali komisija ter najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Osnutek odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta in županu.
Župan se je do predloga, ki ga ni sam predlagal, dolžan pisno opredeliti.
99. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje odlok članom občinskega sveta, praviloma sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
100. člen
Odlok se sprejema praviloma v dveh fazan, in sicer kot osnutek odloka in kot predlog odloka.
Občinski svet lahko na seji odloči, da se na isti seji sprejmeta osnutek in predlog odloka, če na osnutek niso vložene pripombe.
101. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se obravnava le predlog odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
3. Posamični akti občine
102. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
X. UVELJAVLJANJE VARSTVA PRAVIC OBČINE V RAZMERJU
DO DRŽAVE
103. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
104. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
105. člen
Župan oziroma pristojni občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem postopku spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
106. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V ŠIRŠE SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI IN V POKRAJINO
107. člen
Občina se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se lahko v občini izvede referendum.
S sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla nanjo. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
108. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109. člen
Na območju občine veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot občinski predpisi tisti predpisi Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljane, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz 11. člena tega statuta.
Te predpise izvršujejo in jih s svojimi predpisi nadomeščajo organi občine.
110. člen
Občina Medvode je pravni naslednik ustreznega dela premoženja, pravic in obveznosti Občine Ljubljana Šiška, vključno finančnih in drugih skladov Občine Ljubljana Šiška in Mesta Ljubljane.
Občina Medvode z ustreznim delom vstopi v ustanoviteljske pravice na javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javnih podjetjih, ki sta jih izvrševala Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana. Občina Medvode pridobi tudi ustrezni delež kapitala v strukturi kapitala tistih gospodarskih družb, v katerih sta imela svoj kapitalski delež Občina Ljubljana Šiška in Mesto Ljubljana.
V skladu s 100. členom zakona o lokalni samoupravi Občina Medvode uredi razmerja v zvezi s premoženjem ter pravicami in obveznostmi iz prejšnjih odstavkov tega člena z občinami Ljubljana in Vodice do 30. 9. 1995.
111. člen
Za urejanje vprašanj delitve premoženja, pravic in obveznosti z drugimi občinami skrbi župan, ki o tem sproti obvešča svet. Odločitev o razdelitveni premoženjski bilanci sprejme svet z večino glasov vseh članov.
Če pride do spora glede delitve premoženja, sprte strani oblikujejo arbitražo, v kateri sodeluje predstavnik vlade, ter enako število predstavnikov sprtih strani.
V primeru spora glede premoženjskih razmerij vloži župan na zahtevo sveta tožbo pri vrhovnem sodišču.
112. člen
Občinski svet ima do naslednjih volitev 22 članov sveta.
113. člen
Najkasneje v roku dveh mesecev po sprejetju statuta skliče župan v sodelovanju s sveti krajevnih skupnosti zbore občanov, na katerih se ugotovi interes za obstoj in območje krajevnih ali vaških skupnosti.
114. člen
Premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju krajevne skupnosti postane z dnem uveljavitve tega statuta lastnina občine, razen v delu, ki je bilo pridobljeno z delom in sredstvi krajanov.
115. člen
Komisije in odbori, ki so ustanovljeni in imenovani do uveljavitve tega statuta, nadaljujejo z delom.
116. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati za območje Občine Medvode statut Občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 13/86 in Uradni list RS, št. 2/92).
117. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep Občine Medvode (Uradni list RS, št. 7/95) razen vprašanj, ki jih statut ni uredil in bodo urejena z odloki.
118. člen
Statut se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 013-2/95
Medvode, dne 25. aprila 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Medvode
Mitja Ljubeljšek l. r.
