Na podlagi določil 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, št. 6/94 – odločba US RS, št. 45/94 – odločitev US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in št. 14/95) je Občinski svet občine Puconci na seji dne 4. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Puconci
I. SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE IN DELI OBČINE
1. člen
Ta statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje občine, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, organizacijo občinske uprave in javnih služb, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini.
2. člen
Občina Puconci je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94 in 69/94).
3. člen
Območje Občine Puconci obsega območja naselij: Beznovci, Bodonci, Bokrači, Brezovci,Dankovci, Dolina, Gorica, Kuštanovci, Lemerje, Mačkovci, Moščanci, Otovci, Pečarovci, Poznanovci, Predanovci, Prosečka vas, Puconci, Puževci, Strukovci, šalamenci, Vadarci, Vaneča, Zenkovci.
4. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene z zakoni, ter naloge, ki jih z njenim soglasjem prenese v občinsko pristojnost država.
5. člen
Občani odločajo o zadevah lokalne samouprave posredno preko organov občine in neposredno na svojih zborih, z referendumom in preko ljudske iniciative.
6. člen
Občani se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najpozneje v 30 dneh.
7. člen
Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi skupnostmi.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
8. člen
Občina Puconci je pravna oseba.
Sedež občine je v Puconcih št.80.
Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. V zgornji krožnici je napis OBČINA PUCONCI, v liniji premera pa je napis PUCONCI.
Občina ima svoj grb in zastavo. Obliko in vsebino grba ter zastave določi svet občine.
Občina ima svoj praznik. Praznik Občine Puconci določi občinski svet na podlagi javnega razpisa.
9. člen
Občino Puconci predstavlja in zastopa župan.
10. člen
V Občini Puconci so naslednje krajevne skupnosti:
1. Krajevna skupnost Bodonci,
2. Krajevna skupnost Brezovci,
3. Krajevna skupnost Mačkovci,
4. Krajevna skupnost Puconci,
5. Krajevna skupnost Zenkovci.
Krajevna skupnost je pravna oseba in nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun in je lahko nosilec lastninske pravice na svojem premoženju.
11. člen
Občina se lahko povezuje v pokrajino. Odločitev o povezovanju v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
II. NALOGE OBČINE
12. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa :
1. na področju normativnega urejanja:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– sprejema načrt razvoja občine,
– sprejema prostorske plane in prostorsko izvedbene akte,
– predpisuje lokalne davke,
– ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti,
– ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– ureja javni red v občini,
– ustanavlja sklade,
– ureja delovanje občinske uprave,
– ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
– ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo in način dela v vojni,
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena,
2. pospešuje:
– službe socialnega skrbstva, osnovnega zdravstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele,
– vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost,
– razvoj podjetništva, kmetijstva, drobnega gospodarstva in obrti, trgovine, turizma in drugih gospodarskih dejavnosti,
– osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnosti za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč,
3. na področju upravljanja:
– upravlja občinsko premoženje,
– upravlja lokalne javne službe in druga javna podjetja,
– upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro,
– upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi,
– vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč,
4. s svojimi sredstvi:
– gradi in vzdržuje lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine,
– pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižničarsko dejavnost,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene,
– zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana, občinske uprave in delovnih teles,
– zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– zagotavlja subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe ( komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti ),
– zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe,
– organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč,
– organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom,
– organizira sistem alarmiranja,
– gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč,
– zagotavlja nujna sredstva za začasno nastanitev in okrbo ogroženih prebivalcev,
– vzdržuje sredstva za zaščito, reševanje in pomoč,
– zagotavlja druge dejavnosti v okviru proračuna občine,
5. s svojimi ukrepi:
– spodbuja gospodarski razvoj občine,
– pospešuje razvoj športa in rekreacije,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom ter urejeno zbiranje odpadkov,
– razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
6. zagotavlja in organizira:
– nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami,
– izvensodno poravnavo sporov,
– komunalno nadzorno službo,
– spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih,
– zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči,
– zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
– usposabljanje prebivalcev in pripadnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč,
– odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
7. pridobiva in razpolaga:
– z vsemi vrstami premoženja,
– pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine,
8. sklepa:
– pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina,
– pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči,
9. pomaga:
– pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije,
– pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
13. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena iz prejšnjega člena opravlja občina še naloge, ki se nanašajo na razvoj, zlasti pa:
– skrbi za smotrn razvoj na območju občine kot celote,
– skrbi za občinske prometne naprave in občinske javne zgradbe,
– določa namembnost občinskega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
– urejuje promet znotraj občine,
– zagotavlja delovanje informacijsko - dokumentacijskih, kulturnih, znanstvenih, socialnih, varstvenih in zdravstvenih ustanov, ki imajo pomen za širšo lokalno skupnost ali za republiko,
– zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju občine, ki so lokalnega pomena,
– določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij občine,
– ustanavlja službe za širše območje na področju vzgoje in izobraževanja, poklicnega usposabljanja, socialnega skrbstva in otroškega varstva ter druge službe javnega pomena,
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po njihovem pooblastilu,
– izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja.
14. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
– občinsko upravno nadzorstvo,
– statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe,
– nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
– odločanje o rabi prostora,
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe za zaščito okolja,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
– odločanje o namembnosti urbanega prostora,
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
– javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
– mrliško ogledno službo,
– določanje komunalnih dejavnosti,
– organizacijo dimnikarske službe,
– oskrba naselij s toplotno energijo in plinom in lokalnih omrežij,
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
– graditev in vzdrževanje vodovodnih, energetskih in drugih komunalnih objektov,
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
– vzdrževanje gozdnih cest,
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstva pred hrupom,
– urejanje lokalnega prometa,
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
– predpisovanje prometne ureditve,
– urejanje lokalnega potniškega prometa,
– ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
– upravni nadzor nad izvajanjem predpisov,
– opravlja ustanoviteljske pravice do javnih zavodov in javnih podjetij, ki imajo sedež v občini.
15. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja,
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
– določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
– predpisuje občinske takse in druge pristojbine.
III. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
16. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Občina ima tudi poveljnika in štab Civilne zaščite občine ter poveljnike in štabe Civilne zaščite krajevnih skupnosti.
Člani organov občine, razen župana, opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
17. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
18. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem in o delu delovnih teles.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narava, če tako določi občinski svet ali župan in so s strani predlagatelja označeni kot zaupni.
19. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
2. Občinski svet
20. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasne nujne ukrepe,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
– imenuje volilne komisije za občinske volitve,
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana,
– voli predstavnike v pokrajinski svet,
– daje soglasja k imenovanju poslovodnih organov javnih zavodov in javnih podjetij ter soglasja k statutom le-teh,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– daje mnenja k imenovanju načelnika upravne enote,
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin občine,
– imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– opravlja imenovanje ulic in naselij,
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana,
– odloča o najemu posojila nad višino 3% zneska letnih prihodov proračuna občine,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila podžupana, članov občinskega sveta, delovnih teles in nadzornega odbora,
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
– določa vrste in višine prispevkov za opravljanje komunalnih storitev,
– daje soglasja za podelitev koncesij, oziroma podeljuje le te, če je to v pristojnosti občine,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega delovanja v vojni,
– imenuje na predlog župana člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo posamezni zakoni in ta statut.
21. člen
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnostih iz državne pristojnosti, če zakon oziroma akt o prenosu pristojnosti ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
22. člen
Občinski svet ima 16 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
23. člen
Člani občinskega sveta se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.
Volililno pravico imajo državljani, ki imajo v občini stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu, če zakon ne določa drugače.
Za volitve občinskega sveta se občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
24. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta. Do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
25. člen
Občinski svet izmed svojih članov izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja svet ter sklicuje in vodi seje občinskega sveta.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Občinski svet imenuje strokovnega sodelavca, ki pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej sveta in organizira strokovno in administrativno delo za občinski svet, njegove komisije in odbore. Če strokovni sodelavec opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, ga sklene v občinski upravi.
26. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta predlaga najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik.
27. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicevati na zahtevo najmanj četrtine članov sveta, nadzornega odbora in župana.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
Dnevni red seje sveta predlaga predsednik sveta, ki se pred tem posvetuje z županom. Predlog dnevnega reda lahko predsedniku sveta predlagajo vsi, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti posebna točka, rezervirana za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta in za odgovore nanje.
28. člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da je seja zaprta za javnost.
Člani delovnih teles, nadzornega odbora in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta
29. člen
Občinski svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon sli statut ne določata drugačne večine.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, ta statut ali kadar pred glasovanjem tako sklene večina članov sveta.
30. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
31. člen
Članu občinskega sveta preneha mandat :
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen za nepogojno kazen zapora, daljšo od 6 mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
– če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
3. Župan
32. člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli na predlog župana občinski svet z večino glasov navzočih članov.
Mandatna doba župana in podžupana traja štiri leta.
Župan opravlja svojo funkcijo praviloma poklicno. O tem, ali bo župan opravljal svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno se izreče župan sam.
33. člen
V primeru, da je član občinskega sveta imenovan za podžupana v času opravljanja te funkcije ne more opravljati funkcije člana občinskega sveta. V tem času opravlja funkcijo člana občinskega sveta naslednji kandidat z iste liste kandidatov. Če takega kandidata ni, opravlja funkcijo člana občinskega sveta kandidat z istoimenske liste v volilni enoti, v kateri je imela lista največji ostanek glasov v razmerju do količnika v volilni enoti.
34. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino,
– skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– odloča o nakupu in prodaji premičnin,
– odloča o nakupu nepremičnin, če je le to sprejeto s proračunom občine,
– pripravlja predloge aktov, ki jih sprejema svet,
– odloča o organizaciji in delu občinske uprave,
– odloča o kratkoročnem plasiranju sredstev,
– sodeluje z gospodarskimi organizacijami, ki imajo sedež v občini,
– zastopa občino v okviru odnosa z državno upravo v sosvetu načelnika upravne enote,
– zastopa občino v urejanju pravnega nasledstva oziroma premoženjsko-pravnih medsebojnih razmerjih med pravnimi naslednicami Občine Murska Sobota,
– zastopa občino v svetu županov občin pravnih naslednic dosedanje Občine Murska Sobota,
– zastopa občino v urejanju tekočega dela javnih lokalnih služb (komunala, požarna dejavnost, zaščita in reševanje oziroma drugo) javnih zavodov (zdravstvo, sociala, šolstvo, vzgoja, kultura in šport), sklada stavbnih zemljišč dosedanje Občine Murska Sobota in stanovanjskega fonda pravnih subjektov, katerih poslovanje je bilo organizirano na teritoriju dosedanje Občine Murska Sobota, razen v zadevah, ki so po zakonu v pristojnosti občinskega sveta (ustanoviteljstvo in promet z nepremičninami),
– izdaja akte o organizaciji in delovanju uprave,
– sprejema delavce uprave v delovno razmerje,
– sodeluje z organi krajevnih in vaških skupnosti,
– predlaga svetu plane občine,
– imenuje višje upravne delavce,
– sklepa pravne posle v okviru sprejetega plana občine,
– najema kratkoročne in dolgoročne kredite, katerih znesek letno ne sme presegati 3 % letnih prihodkov občine,
– sklicuje zbore občanov,
– odloča o prevzemu opravljanja državnih nalog,
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe Civilne zaščite občine, sektorjev in krajevnih skupnosti ter poveljnike za Civilno zaščito,
– sprejme načrte zaščite in reševanja,
– določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju in območju občine,
– odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost oziroma na dolžnost v Civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
35. člen
Župan sprejme začasno nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati. Te ukrepe mora župan predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
36. člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta.
Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga, jo lahko skliče župan.
37. člen
Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in mu predlaga, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadrževanje.
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Če se odločitev sveta nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom določena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
38. člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz njegove pristojnosti.
39. člen
Glede prenehanja mandata župana in podžupana veljajo določbe tega statuta glede prenehanja mandata članov občinskega sveta.
40. člen
Župan lahko za določeno področje iz svoje pristojnosti ustanavlja in imenuje komisije oziroma druga delovna telesa. Z aktom o ustanovitvi določi župan delovno področje, pristojnosti in sestavo teh teles.
4. Nadzorni odbor
41. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor poroča svetu o svojih ugotovitvah vsaj dvakrat letno.
42. člen
Nadzorni odbor ima pet članov.
Predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
IV. STALNA IN OBČASNA DELOVNA TELESA OBČINSKEGA SVETA
43. člen
Občinski svet ima lahko naslednja delovna telesa:
I. Odbori
– Odbor za gospodarstvo, proračun, finance, investicije in infrastrukturo,
– Odbor za družbene dejavnosti,
– Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
– Odbor za turizem, okolje in prostor,
– Odbor za izvensodno poravnavo,
– Odbor za informiranje,
– Odbor požarnega sklada.
II. Komisije
– Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– Komisija za statut in pravna vprašanja,
– Komisija za prošnje in pritožbe.
III. Sveti
– Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– Svet za varnost v cestnem prometu.
44. člen
Občinski svet lahko po potrebi ustanovi tudi druga stalna in občasna delovna telesa.
45. člen
Delovna telesa občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
46. člen
Predsednika in člane odborov, komisij in svetov imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed članov občinskega sveta in drugih občanov, razen odbora požarnega sklada, ki ga svetu predlaga župan.
Predsednika delovnega telesa imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
47. člen
Predsednika in člane komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet izmed članov občinskega sveta.
48. člen
Delovna telesa, razen komisije iz 47. člena statuta imajo po sedem članov, od tega so vsaj štirje člani občinskega sveta, izmed katerih se imenuje predsednik delovnega telesa.
Delovno telo je sklepčno, če je prisotna večina članov.
Delovna telesa sprejemajo svoje odločitve z večino glasov prisotnih članov.
Delovno področje delovnih teles in njihov sestav določi občinski svet s posebnim aktom, ki ga sprejme občinski svet.
V. SVET KRAJEVNIH SKUPNOSTI
49. člen
Svet krajevnih skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini. Svet sestavljajo predsedniki in podpredsedniki svetov krajevnih skupnosti.
50. člen
Svet krajevnih skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in prostorsko ureditev občine.
Svet sklicuje župan na lastno pobudo, na zahtevo članov sveta krajevnih skupnosti ali predsednik občinskega sveta na pobudo četrtine članov občinskega sveta. Sprejete zaključke sveta obravnava občinski svet na svoji seji.
VI. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA
OBČANOV
51. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
52. člen
Zbori občanov se lahko skličejo za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti in za eno ali več vaških skupnosti.
53. člen
Zbori občanov v občini:
– razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami širše samoupravne lokalne skupnosti,
– razpravljajo o lokalni problematiki,
– razpravljajo o delu občinskega sveta, župana, podžupana in drugih občinskih organov,
– razpravlja o spremembah območja občine,
– dajejo pobude, predloge in mnenja o stanju in izboljšanju razmer v občini,
– dajejo mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
54. člen
Zbori občanov v krajevnih skupnostih oziroma vaških skupnostih:
– razpravljajo o problematiki v svoji skupnosti,
– razpravljajo o delu svojega sveta oziroma o njegovem poročilu,
– razpravljajo o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti,
– razpravljajo o spremembah območja občine,
– razpravljajo o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
– dajejo mnenje o zadevah iz prejšnjih alinej.
55. člen
Zbor občanov v občini skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini. Zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti skliče predsednik krajevne skupnosti na lastno pobudo, na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo najmanj pet odstotkov volilcev v tej skupnosti.
2. Referendum
56. člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volilcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
57. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
58. člen
Občinski svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini, krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti.
Svetovalni referendum ne zavezuje organov občine.
Glege izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 56. in 57. člena tega statuta.
3. Ljudska iniciativa
59. člen
Najmanj 5% volilcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi.
VII. OBČINSKA UPRAVA
Organizacija občinske uprave
60. člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave sprejme občinski svet na predlog župana z odlokom.
61. člen
Občinsko upravo vodi župan. Lahko pa jo vodi tajnik, ki ga imenuje in razrešuje občinski svet na predlog župana.
Naloge občinske uprave opravlja občinski urad v okviru katerega se lahko ustanovijo oddelki za izvajanje določenih nalog uprave.
62. člen
Skladno z zakoni in akti občine uprava opravlja naslednje naloge:
– spremlja stanje in razvoj na svojih področjih,
– izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan,
– izvršuje zakone in druge predpise države, kadar upravni organi v skladu z zakoni odločajo o upravnih stvareh iz državne pristojnosti,
– izdaja upravne akte,
– opravlja upravna, strokovna in ostala opravila za druge občine, po njihovem pooblastilu,
– opravlja strokovne, organizacijske in druge naloge.
Občinski svet seznanja s stanjem na svojem področju in predlaga potrebne ukrepe.
63. člen
Uprava se v skladu z naravo in obsegom nalog organizira kot upravni organ – urad, ki ima v sestavi notranje organizacijske enote.
Uprava občine se organizira kot samostojna uprava oziroma kot skupna uprava zainteresiranih občin za določene upravne naloge.
Za določene potrebe izvajanja del uprave se lahko organizira tudi del uprave v obliki upravne organizacije ali zavoda. Za opravljanje določenih del in nalog uprave se lahko najamejo zunanji pogodbeni sodelavci. Pogodbo podpiše župan.
64. člen
Upravne naloge občinske uprave opravlja tajnik, če je imenovan, višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
65. člen
Višji upravni, upravni in strokovno tehnični delavci so upravičeni do plače, ki jo v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo ter sistemizacijo delovnih mest in pravilnikom o nagrajevanju, določi župan.
66. člen
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan, ki lahko pooblasti delavca uprave, ki izpolnjuje zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil, če ni z zakonom drugače določeno.
67. člen
V upravnem postopku o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, o pritožbah zoper posamične akte izvirne pristojnosti občinske uprave na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
68. člen
Vodje notranjih organizacijskih enot skrbijo in so odgovorni za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.
69. člen
O izločitvi župana v upravnem postopku odloča občinski svet.
O izločitvi drugih upravnih delavcev v upravnem postopku odloča župan.
VIII. KRAJEVNE SKUPNOSTI
70. člen
Zaradi učinkovitejšega uresničevanja skupnih interesov je Občina Puconci razdeljena na krajevne skupnosti.
Krajevna skupnost je razdeljena v skladu s statutom krajevne skupnosti na vaške skupnosti.
Krajevna skupnost sprejme svoj statut, sprejme ga svet krajevne skupnosti po predhodni obravnavi na zborih občanov.
71. člen
Pristojnost krajevne skupnosti je:
– upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
– sprejema program razvoja v skladu z občinskim programom,
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,
– daje mnenje in predloge k prostorskim planom in prostorsko izvedbenim aktom,
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč,
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti krajevne skupnosti.
72. člen
Pristojnost vaškega odbora je:
– sprejema program razvoja v skladu z občinskim programom in programom krajevne skupnosti,
– upravlja in vzdržuje lastne komunalne objekte,
– upravlja in vzdržuje pokopališča,
– vzdržuje vaške ceste in druge javne površine,
– daje mnenja in predloge k prostorskim planom in prostorsko izvedbenim aktom,
– opravlja druge naloge v okviru pristojnosti vaške skupnosti.
73. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Organ vaške skupnosti je vaški odbor.
74. člen
Svet krajevne skupnosti volijo za dobo štirih let volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti v skladu s statutom krajevne skupnosti.
Vaški odbor volijo za štiri leta volilci s stalnim prebivališčem v vasi.
75. člen
Za volitve članov sveta krajevnih skupnosti in odborov vaških skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah. Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
Volitve navedenih organov se opravijo po večinskem sistemu. Način volitev podrobneje določa statut krajevne skupnosti.
76. člen
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta krajevne skupnosti se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s statutom krajevne skupnosti.
77. člen
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Predsednik in podpredsednik sveta se volita v skladu s statutom krajevne skupnosti.
78. člen
Samoupravna organiziranost delov občine, določena s tem statutom, se lahko spremeni, če se za to ugotovi interes prebivalcev posameznih delov. Interes prebivalcev se ugotovi na zborih krajanov krajevne skupnosti oziroma zborih vaške skupnosti, če je prisotnih najmanj deset odstotkov volilcev skupnosti.
Obrazložen predlog za spremembo organiziranosti z zapisnikom zbora krajanov krajevne skupnosti se pošlje občinskemu svetu in županu.
Predlog zbora krajanov iz prejšnjega odstavka pomeni kot pobuda za spremembo statuta občine.
Ob obravnavi pobude občinski svet upošteva, ali so podani razlogi za spremembo samoupravne organiziranosti s prostorskimi, zgodovinskimi, upravno - gospodarskimi ali kulturnimi razlogi.
Občinski svet lahko, da bi preveril izraženi interes krajanov na zboru, razpiše referendum.
Sprememba samoupravne organiziranosti začne veljati z veljavnostjo spremembe statuta občine.
79. člen
Statut krajevnih skupnosti predvsem določa:
– območje krajevnih skupnosti in delitev na ožje dele teh skupnosti,
– naloge krajevnih skupnosti,
– organe krajevnih skupnosti in njihove pristojnosti,
– volitve organov krajevnih skupnosti,
– sredstva krajevnih skupnosti,
– način financiranja, zbiranja sredstev in njihovo uporabo,
– način odločanja v krajevni skupnosti,
– naloge vaških skupnosti, način odločanja v vaških skupnostih in delokrog vaških odborov,
– druga pomembna vprašanja za delo krajevne skupnosti.
IX. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
80. člen
Občina lahko samostojno oziroma skupaj z drugimi lokalnimi skupnostmi organizira javne službe na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki,
– odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
81. člen
Občina skrbi tudi za:
– javno razsvetljavo,
– plakatiranje in okraševanje naselij,
– urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
– urejanje lokalnih cest,
– deratizacijo in dezinfekcijo,
– organiziranje tržnic,
– vzdrževanje stanovanjskega fonda.
82. člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov lahko ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave ali pa zagotavlja javne dobrine z javnimi kapitalskimi vložki.
Občina lahko prenese upravljanje določenih dejavnosti iz 81. člena na krajevne skupnosti.
83. člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi javno podjetje ali javni zavod.
84. člen
Občina lahko sama ali skupaj z drugimi občinami ustanovi zaradi učinkovitejšega zagotavljanja izvajanja gospodarskih javnih služb direkcijo, kot del svojih upravnih služb ali javni holding za področje posamezne ali več gospodarskih javnih služb.
85. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin imenuje občinski svet posebno telo, sestavljeno iz predstavnikov uporabnikov javnih dobrin.
86. člen
Sklad s stavbnimi zemljišči in stanovanjski sklad nimata statusa pravne osebe, temveč se njihovo poslovanje vodi v okviru podpartije proračuna.
Pristojnosti in način dela skladov se določijo z aktom o njihovi ustanovitvi.
X. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
87. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občina lahko svoje premoženje poveča s pridobitvijo in zmanjša z odtujitvijo premičnin in nepremičnin. Zmanjšanje premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne, izobraževalne, vzgojnovarstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O brezplačni odtujitvi premoženja odloča občinski svet z dvetretjinsko večino prisotnih članov sveta. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del premoženja občine.
V smislu racionalnih in drugih družbenih interesov se določeno premoženje občine lahko zamenja za premoženje drugih lastnikov, če tako odloči občinski svet.
88. člen
Občina ima lahko svoje premoženje oziroma svoj delež v premoženju javnih gospodarskih podjetij in javnih gospodarskih zavodov na področju gospodarske in komunalne dejavnosti, kot tudi v javnih zavodih na področju družbenih dejavnosti.
89. člen
Premoženje krajevnih in vaških skupnosti je last teh skupnosti. S tem premoženjem krajevna skupnost oziroma vaška skupnost upravlja in razpolaga ob soglasju občinskega upravnega organa. V smislu širših interesov je lahko del premoženja, ki služi skupnim namenom tudi v lasti občine.
90. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
91. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v lastnem proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana.
92. člen
Sredstva proračuna se uporabljajo za namene, ki so določeni s proračunom oziroma zakonom.
93. člen
Med odhodki proračuna se predvidi tudi tekoča proračunska rezerva, kot nerazporejeni del prihodkov, za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoče predvideti.
O uporabi tekoče proračunske rezerve odloča občinski svet.
94. člen
Proračun občine sprejme občinski svet v roku, ki velja za državni proračun. Če proračun občine ni sprejet pravočasno, se izvaja začasno financiranje mesečno, na osnovi ene dvanajstine proračuna občine za preteklo leto.
95. člen
Za izvrševanje proračuna občine je odgovoren župan.
96. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katero se sprejema zaključni račun.
Zaključni račun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
97. člen
Javna podjetja, javni zavodi in skladi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O sogasju za zadolžitev odloča občinski svet.
Občina sme dajati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
98. člen
Za financiranje nalog občine se zagotavljajo prihodki iz naslednjih virov:
– iz prihodkov za financiranje zagotovljene porabe,
– iz prihodkov za financiranje drugih nalog.
99. člen
Za odhodke občine za financiranje opravljanja nujnih nalog ( zagotovljena poraba) se štejejo:
– sredstva za delo občinskih organov in občinske uprave,
– sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti,
– sredstva za izvajanje posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti,
– subvencije in tekoče financiranje v gospodarskih javnih službah,
– sredstva za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč,
– sredstva za mrliško ogledno službo.
Sredstva za zagotovljeno porabo določa Ministrstvo za finance na podlagi utreznih meril. Med zagotovljeno porabo se štejejo tudi nujne investicije, ki jih v skladu z merili določijo pristojna ministrstva.
100. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek na promet nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– dodeljena sredstva požarne takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, določene z zakonom.
Kolikor občina s prihodki iz tega člena ne more zagotoviti financiranje zagotovljene porabe se ji zagotovijo sredstva za finančno izravnavo v državnem proračunu. Pripadajoči obseg sredstev finančne izravnave za občino ugotovi ministrstvo, pristojno za finance in ga mesečno nakazuje v obliki akontacij na žiro račun občine.
Občina mora ministrstvu, pristojnem za finance tekoče sporočati podatke o prihodkih in odhodkih proračuna, ki so pomembni za ugotavljanje sredstev za finančno izravnavo.
101. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne takse,
– komunalne takse,
– pristojbine,
– odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
– odškodnine za nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanja okolja,
– prihodki uprave občine,
– posebne odškodnine od izkoriščenih del rudnin,
– prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
102. člen
Financiranje krajevnih skupnosti v okviru občine je urejeno z njihovim statutom.
Viri financiranja krajevnih skupnosti so:
– lastni viri iz premoženja,
– odstopljeni del proračuna občine za financiranje oziroma sofinanciranje programov skupnosti,
– samoprispevek,
– odstopljene takse oziroma pristojbine,
– rente,
– komunalne takse in prispevki,
– drugi viri.
Poleg lastnih virov teh skupnosti, zagotavlja za njihovo delovanje in usklajeni razvoj sredstva tudi občina, v okviru razpoložljivih sredstev proračuna, po sprejetih kriterijih.
Krajevne skupnosti lahko svoj program financirajo tudi z najemanjem kreditov, vendar največ do višine 20% proračuna skupnosti, nad 20% pa s soglasjem občinskega sveta.
103. člen
Finančno-računovodsko poslovanje občine se opravlja v okviru finančno računovodske službe uprave občine.
Finančno-računovodska služba lahko opravlja finančno-računovodske storitve tudi za potrebe krajevnih skupnosti v okviru občine, kot tudi za potrebe drugih občin.
V času, ko še ni organizirana finančno-knjigovodska služba se lahko finančno knjigovodska dela za občino in krajevne skupnosti na njenem območju oddajo pogodbeno zunanjemu sodelavcu. Pogodbo podpiše župan.
Finančno-knjigovodske posle nadzoruje župan in nadzorni odbor.
XI. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
104. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun ter druge akte, določene s tem statutom in z zakoni.
105. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
106. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
107. člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti.
108. člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
109. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
110. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
111. člen
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep.
112. člen
Z letnim proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov občinskega sveta.
2. Postopek za sprejem odloka
113. člen
Predlog odloka lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini.
Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta, ki ga uvrsti na dnevni red seje občinskega sveta.
114. člen
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.
115. člen
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta.
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj.
116. člen
Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka v dveh obravnavah.
117. člen
V prvi obravnavi predloga odloka razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, o ciljih, načelih in temeljnih rešitvah predloga odloka.
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob prvi obravnavi predloga odloka.
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
Predlagatelj lahko umakne predlog odloka po končani prvi ali drugi obravnavi.
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji tako, da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
118. člen
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče ali kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave odloka.
Amandma lahko predlaga župan, kadar ni predlagatelj odloka.
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejem odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo obravnavo predloga odloka.
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
119. člen
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta in predlagatelj odloka.
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni predlagatelj odloka.
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
120. člen
Amandma, člen odloka in odlok je v celoti sprejet, če zanj, na seji občinskega sveta, glasuje večina navzočih članov.
O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
121. člen
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejem odloka.
O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.
122. člen
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi občinski svet in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
3. Posamični akti občine
123. člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti, sklepom in odločbo, odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
124. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravicah, koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
XII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
125. člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice občine oziroma, če se s predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
126. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
127. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
128. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
129. člen
Delovna telesa občinskega sveta so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se nanašajo na koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
XIII. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
130. člen
Občina Puconci se lahko zaradi urejanja in opravljanja lokalnih zadev širšega pomena povezuje v drugimi občinami v pokrajino.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
131. člen
S statutom pokrajine občine opredelijo lokalne zadeve širšega pomena, ki jih pokrajina opravlja v svoji pristojnosti, organe pokrajine in način financiranja.
Pokrajina v skladu z zakonom na podlagi svojih programov zlasti:
– skrbi za graditev in vzdrževanje komunalnih, energetskih, prometnih in drugih infrastrukturnih objektov ter za funkcioniranje ustreznih dejavnosti širšega pomena,
– skrbi za graditev in vzdrževanje objektov in za funkcioniranje služb na področju družbenih dejavnosti (šolstvo, kultura, zdravstvo, socialno varstvo idr.), ki so pomembne za razvoj regije in niso del obveznih nalog republike na teh področjih,
– skrbi za odlaganje komunalnih in drugih odpadkov, za kontrolo in urejanje odplak in za druge oblike varstva okolja za napravami regionalnih zmogljivosti,
– pospešuje razvoj gospodarstva, zlasti kmetijstva, obrti in turizma, na svojem območju,
– skrbi za reševanje in zaščito,
– izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– opravlja druge zadeve, v skladu z zakonom.
132. člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet izmed članov sveta in župana.
133. člen
Občina lahko izstopi iz pokrajine, če tako odloči občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta. Odločitev o izstopu iz pokrajine mora občinski svet sprejeti najkasneje šest mesecev pred zaključkom proračunskega leta. Pred začetkom postopka za izstop občine iz pokrajine morata pokrajina in občina izdelati premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco.
134. člen
Občina se lahko poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Odločitev o povezovanju občine v skupnost ali zvezo sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov sveta.
135. člen
Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
136. člen
Občina in njeni organi se glede na interese in potrebe povezujejo in sodelujejo z ustreznimi organi drugih občin v Republiki Sloveniji, tako da izmenjujejo izkušnje in mnenja o zadevah lokalnega pomena. Povezovanje je v pristojnosti župana.
137. člen
Zaradi povezovanja na gospodarskem, kulturnem, športnem in drugih področjih, občina navezuje občasne ali trajne prijateljske vezi z občinami sosednjih držav, še posebej pa z občinami in mesti v državah, kjer živijo zamejski Slovenci, izseljenci in kjer začasno delajo občani občine.
Občina še posebej razvija sedelovanje z okraji, mesti in županijami v Republiki Avstriji in Republiki Madžarski.
XIV. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA
138. člen
Pobudo za spremembe ali dopolnitve statuta občine lahko podajo:
– občinski svet,
– nadzorni odbor,
– župan,
– 5 odstotkov volilcev občine.
Predlagatelj mora utemeljiti predlog za spremembo in dopolnitev statuta.
139. člen
Spremembe in dopolnitve statuta pripravi komisija za statutarna in pravna vprašanja.
140. člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo po enakem postopku kot statut.
XV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
141. člen
Predpisi prejšnje občine Murska Sobota, s katerimi so urejene lokalne zadeve iz zakona o lokalni samoupravi in tega statuta in niso v nasprotju s tem statutom, veljajo od 1. 1. 1995 dalje, kot predpisi Občine Puconci, dokler jih Občina Puconci ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi.
Občinski svet na predlog župana sprejme program za uskladitev teh aktov oziroma njihovo nadomestitev.
142. člen
Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja novoizvoljenih organov teh skupnosti v skladu s tem statutom.
Prve volitve organov krajevnih skupnosti se opravijo v šestih mesecih po sprejetju tega statuta, oziroma najkasneje do 31. 12. 1995.
143. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statutarni sklep občinskega sveta ( Uradne objave Vestnika z dne 16. 2. 1995 ).
144. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 84/95
Puconci, dne 4. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Puconci
Branko Drvarič, dipl. ek. l. r.
