Občinski svet občine Vrhnika je na podlagi zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US RS in Uradni list RS, št. 57/94 in 14/95) na seji dne 11. 5. 1995 sprejel
S T A T U T
Občine Vrhnika
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Občina je samoupravna lokalna skupnost.
Območje občine je določeno z zakonom in obsega območja naslednjih naselij: Bevke, Bistra, Blatna Brezovica, Dragomer, Drenov Grič, Lesno Brdo-del, Log pri Brezovici, Lukovica pri Brezovici, Mala Ligojna, Mirke, Padež, Podlipa, Pokojišče, Sinja Gorica, Smrečje, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Verd, Vrhnika, Zaplana-del, Zavrh pri Borovnici.
Pogoje in postopek za spremembo meja ali za združitev z drugo občino določa zakon.
2. člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonom samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
3. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine.
Občina se lahko pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
4. člen
Občina je pravna oseba.
Občino kot pravno osebo zastopa župan, kolikor ni glede posameznih vprašanj zastopanja, z zakonom ali tem statutom drugače določeno.
Sedež občine je na Vrhniki, Tržaška cesta št. 1.
5. člen
Grb občine Vrhnika je Jazonova jadrnica na valovih Ljubljanice.
Zastava občine Vrhnika je svetlomodre barve z grbom v zgornji polovici zastave, tako, da se zgornji del grba pokriva z linijo, ki predstavlja 1/4 zastave.
Oblike in velikosti grba, zastave in značke Občine Vrhnika ter način uporabe se določi s posebnim odlokom.
6. člen
Občina ima svoj žig, ki je okrogle oblike in ima v sredini grb občine, na zunanjem obodu je napis Občina Vrhnika, pod znakom pa enega od naslednjih napisov: ali občinski svet ali župan ali občinska uprava.
Število žigov, njihovo uporabo, način varovanja in uničenje določi župan.
7. člen
Praznik Občine Vrhnika je 10. maj, dan rojstva Ivana Cankarja.
8. člen
Občina podeljuje priznanja in nagrade posameznikom, podjetjem, društvom in drugim organom za uspehe pri prizadevanjih za razvoj in napredek gospodarskega in družbenega razvoja občine.
Osebe, ki so izrednega pomena in so zaslužne za razvoj občine, lahko dobijo naziv častni občan.
Vrste priznanj, nagrad ter pogoje in kriterije ureja poseben odlok.
9. člen
Občina lahko podeli domicil posameznim enotam, zavodom in organom NOV in slovenske vojske, ki imajo poseben pomen za Občino Vrhnika.
Enoti, zavodu ali organu se izroči o tem spominsko listino.
II. KRAJEVNE SKUPNOSTI
10. člen
V občini so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti: Bevke, Blatna Brezovica, Dragomer-Lukovica, Drenov Grič-Lesno Brdo, Log, Ligojna, Padež-Pokojišče-Zavrh, Podlipa-Smrečje, Sinja Gorica, Stara Vrhnika, Verd, Vrhnika-Breg, Vrhnika-Center, Vrhnika-Vas in Zaplana.
11. člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Kadar krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s svojimi sredstvi oziroma sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
12. člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Krajevna skupnost mora biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev zlasti na naslednjih področjih:
– preskrbe z življenjskimi potrebščinami
– oskrbe s pitno vodo, z električno energijo in ostalo komunalno opremljenostjo.
Krajevna skupnost ima najmanj 100 prebivalcev.
Zaradi goegrafskih razlogov sme imeti krajevna skupnost izjemoma tudi manj kot 100 prebivalcev.
13. člen
V skladu z zakonom lahko prebivalci odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo na referendumu.
Referendum je veljaven, če se ga je udeležila najmanj polovica volivcev z območja, za katerega se oblikuje krajevno skupnost.
14. člen
Krajevna skupnost opravlja naloge predvsem na naslednjih področjih:
– gradnje komunalnih, infrastrukturnih, rekreacijskih in drugih objektov in naprav
– vzdrževanje teh objektov in naprav, dokler občina z odloki na posameznem področju ne zagotovi izvajanja gospodarskih javnih služb v skladu z zakonom
– vestnega upravljanja svojega premoženja
– pospeševanje dejavnosti krajevnih društvev
– evidentiranje socialnih stisk krajanov in sodelovanje pri njihovem razreševanju
– varovanja zdravega, čistega in varnega okolja.
Krajevna skupnost opravlja naloge tudi na področjih, ki so specifične za posamezno krajevno skupnost in so kot take posebej opredeljene v statutu krajevne skupnosti.
15. člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti krajevne skupnosti, denarna sredstva in pravice.
16. člen
O vseh razpolaganjih s premoženjem odloča svet krajevne skupnosti.
17. člen
Občinski svet lahko predhodno zahteva mnenje organov krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti.
Za ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
18. člen
Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.
Za volitve članov sveta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah.
19. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
20. člen
Svet krajevne skupnosti ima predsednika sveta, ki zastopa in predstavlja krajevno skupnost.
21. člen
Svet podrobneje uredi način svojega dela s statutom in poslovnikom.
III. NALOGE OBČINE
22. člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
– sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– sprejema načrt razvoja občine
– omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine
– določa način in pogoje za upravljanje občinskega premoženja
– ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj
– v okviru svojih pristojnosti ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe
– pospešuje službe socialnega skrbstva, za predšolsko varstvo, osnovno varstvo otroka in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
– skrbi za varstvo zraka, tal, voda, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja
– ureja in vzdržuje vodovodne in energetske komunalne objekte in upravljanje z njimi
– pospešuje razvoj športa in rekreacije
– gradi, vzdržuje in ureja lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine
– opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami
– organizira komunalno-redarstveno službo in skrbi za red v občini
– skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč
– organizira zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah
– organizira opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliške ogledne službe, če to ni v pristojnosti krajevne skupnosti
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine
– sprejema prostorske plane
– predpisuje lokalne davke
– ureja delovanje občinske uprave
– ureja občinske javne službe
– pospešuje delovanje javne knjižnice
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja
– omogoča izvensodno poravnavo sporov
– opravlja statistično, evidenčno in analitično funkcijo za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva na podlagi pisne zahteve, statistične in evidenčne podatke od pooblaščenih organov
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
23. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja
– ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine
– določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč
– odločanje o rabi prostora
– gasilstvo kot obvezno lokalno službo
– civilno zaščito, opazovanje in obveščanje
– varstvo naravne in kulturne dediščine
– ukrepe za zaščito okolja
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov
– odločanje o namembnosti urbanega prostora
– izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj
– zagotavlja zdravstveno varstvo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost
– mrliško ogledno službo
– določanje komunalnih dejavnosti
– določanje cen komunalnih storitev, kolikor ni to v pristojnosti države
– organizacijo dimnikarske službe
– oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij
– odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja
– graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov
– graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov
– vzdrževanje gozdnih cest
– pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine
– varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom
– urejanje lokalnega prometa
– določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma
– določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja
– predpisovanje prometne ureditve
– urejanje lokalnega potniškega prometa
– zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu
– upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
24. člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
– davek od premoženja
– davek na dediščine in darila
– davek na dobitke od iger na srečo
– davek na promet nepremičnin
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, poslovne prostore in druge občinske objekte
– pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
– komunalne takse
– razširjeno reprodukcijo pri cenah komunalnih storitev
– prispevek za investicijska vlaganja in takso za obremenjevanje okolja
– druge dajatve, ki so določene v občinskih odlokih.
IV. ORGANI OBČINE
1. Skupne določbe
25. člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
26. člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
27. člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskih organov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik.
Občinski organ lahko sklene, da bo njegovo delo potekalo brez navzočnosti javnosti.
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta ter drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
28. člen
Seja občinskega sveta in nadzornega odbora je sklepčna, če je navzočih večina članov.
2. Občinski svet
29. člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine
– sprejema odloke in druge občinske akte
– sprejema poslovnik za svoje delo
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
– sprejema občinski proračun in zaključni račun
– ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane
– imenuje volilne komisije za občinske volitve
– na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana
– imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta
– imenuje predstavnike občine v organe upravljanja javnih služb in zavodov
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta
– določa organizacijo in delovno področje občinske uprave na predlog župana
– imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan
– odloča o najemu občinskega posojila
– razpisuje referendum
– daje pobudo za sklice zborov občanov
– določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov, nadzornega odbora in komisij
– ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe in daje obvezno soglasje k imenovanju direktorjev le-teh
– daje koncesije
– daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog
– odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
30. člen
Občinski svet daje tudi obvezujoče mnenje k imenovanju načelnika upravne enote in predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenešenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
31. člen
Pravico biti voljen za člana občinskega sveta ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost.
Volilno pravico ima državljan v občini, v kateri ima stalno prebivališče.
Občinski svet se voli po proporcionalnem načelu.
Za volitve občinskega sveta se občina lahko razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta.
32. člen
Občinski svet ima 24 članov.
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.
Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo, oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
33. člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji.
Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
34. člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
35. člen
Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet lahko za opravljanje teh del imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.
36. člen
Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj šestina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj šestine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje najmanj polovica vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednika se voli in razrešuje tudi podpredsednika sveta.
37. člen
Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo šestine članov sveta ali nadzornega odbora.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana.
Predsednik mora sklicati sejo sveta najmanj enkrat v treh mesecih.
38. člen
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar tako zahteva najmanj šestina članov sveta.
39. člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvetretjinsko večino navzočih članov.
3. Delovna telesa občinskega sveta
40. člen
Občinski svet lahko za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti ustanovi stalne ali začasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
41. člen
Delovna telesa imajo praviloma pet članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov in občanov. Najmanj trije člani delovnega telesa morajo biti člani občinskega sveta, ostali člani pa iz vrst strokovne javnosti občanov z določenega področja, razen komisije za mandatna vprašanja in imenovanja, ki jo sestavljajo le člani občinskega sveta.
42. člen
Kandidata za člana delovnega telesa lahko predlaga najmanj šestina članov sveta.
Postopek imenovanja članov delovnega telesa in njegovega predsednika vodi komisija za mandatna vprašanja in imenovanja.
a) Občinski odbori
43. člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
– odbor za gospodarstvo finance in proračun
– odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine
– odbor za ekologijo in infrastrukturo
– odbor za družbene dejavnosti.
44. člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom občinskega sveta:
– obravnava delovna gradiva občinskih odlokov s svojega delovnega področja
– obravnava program in finančni načrt dejavnosti s svojega delovnega področja
– spremlja izvajanje programa in finančnega načrta
– daje mnenja in predloge občinskemu svetu za reševanje zadev z svojega delovnega področja.
Občinski odbor lahko opravlja tudi druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
45. člen
Na predlog najmanj šestine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru.
Odbor je razrešen, če tako glasuje polovica članov občinskega sveta.
46. člen
Člane občinskega odbora in predsednika odbora imenuje občinski svet z večino glasov prisotnih članov.
Praviloma so člani odbora iz različnih strank.
Člani odbora so imenovani za dobo štirih let.
47. člen
Odbor za gospodarstvo, finance in proračun ima predvsem naslednje naloge:
– sodeluje pri oblikovanju politike na področju gospodarskih dejavnosti tako, da oblikuje stališča in daje predloge
– sodeluje pri pripravi proračuna in spremlja realizacijo uresničevanja proračuna.
48. člen
Odbor za urejanje prostora ter varstvo naravne in kulturne dediščine ima predvsem naslednje naloge:
– sodeluje pri obravnavi prostorske planske dokumentacije in prostorskih izvedbenih aktov
– skrbi, da se ohrani kulturna dediščina in znamenitosti
– določa prioritetni vrstni red razglašanja spomenikov, ki so določeni za razglasitev z dolgoročnim planom.
49. člen
Odbor za ekologijo in infrastrukturo ima predvsem naslednje naloge:
– predlaga postopke in usmeritve pri reševanja ekoloških problemov
– predlaga program izgradnje infrastrukture
– spremlja uresničevanje letnega plana iz svojega delovnega področja.
50. člen
Odbor za družbene dejavnosti ima predvsem naslednje naloge:
– spremlja uresničevanje politike na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva, sociale, športa, kulture
– spremlja izvajanje nacionalnih programov na področju družbenih dejavnosti
– oblikuje predloge in stališča v zvezi z izvajanjem občinskih programov na področju družbenih dejavnosti.
b) Komisije
51. člen
Občinski svet ima naslednje stalne komisije:
– statutarnopravno komisijo
– komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
52. člen
Občinski svet lahko ustanovi tudi druge občasne komisije kot svoja delovna telesa.
53. člen
Glede sestave, načina imenovanja in razrešitve članov komisij se smiselno uporabljajo določbe tega statuta o občinskih odborih.
c) Občinska volilna komisija
54. člen
Za vodenje in izvajanje občinskih volitev občinski svet v skladu z zakonom imenuje občinsko volilno komisijo.
Občinsko volilno komisijo sestavljajo predsednik in trije člani ter njihovi namestniki.
Predsednik volilne komisije in njegov namestnik je imenovan po možnosti izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki so imenovani na predlog političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov.
Volilne komisije se imenujejo za štiri leta.
4. Župan
55. člen
Občina ima župana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah.
Župan opravlja svojo funkcijo praviloma profesionalno.
56. člen
Občina ima lahko tudi enega podžupana.
Občinski svet na predlog župana imenuje in razrešuje podžupana.
Podžupan je imenovan, če je zanj glasovala večina vseh članov občinskega sveta.
57. člen
Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom v občinski upravi kot tudi ne s funkcijami in deli iz tretjega odstavka 28. člena tega statuta.
58. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
– predstavlja in zastopa občino
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta
– predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta
– predlaga obravnavanje določenih zadev na seji občinskega sveta
– če predsednik občinskega sveta ne skliče seje na predlog župana, v roku enega meseca od danega predloga, jo lahko skliče župan
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine
– če meni, da je splošni akt občinskega sveta neustaven ali nezakonit, zadrži njegovo objavo in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje
– pri ustavnem sodišču lahko vloži zahtevo za oceno skladnosti splošnega akta z ustavo in zakonom
– če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena na občino, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve
– zagotavlja z zaposlenimi v občinski upravi strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov
– imenuje komisije za posamezna področja dela iz svoje pristojnosti
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
59. člen
Župan se udeležuje sej občinskega sveta in po potrebi sej občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
60. člen
Župana v odsotnosti nadomešča podžupan ali občinski tajnik.
Za opravljanje posamičnih nalog iz prve alinee 55. člena lahko župan pooblasti osebe, ki po svojem strokovnem znanju lahko zastopajo občino.
5. Nadzorni odbor
61. člen
Nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine
– nadzoruje namembnost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor med letom opravlja nadzor v skladu s svojimi pristojnostmi na lastno pobudo, na zahtevo najmanj šestine članov občinskega sveta in župana. Poročilo o ugotovitvah takega nadzora predloži predsedniku sveta in županu.
62. člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov, z večino glasov navzočih članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja in imenovanja na podlagi predlogov najmanj šestine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV
63. člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
64. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za eno ali več krajevnih skupnosti.
65. člen
Zbor občanov lahko razpravlja in daje pobude:
– o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti
– o delu občinskih organov
– o dokumentih, ki so v javni obravnavi
– o spremembah območja občine
– o lokalni problematiki.
66. člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta, sveta krajevne skupnosti ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volilcev v občini.
2. Referendum
67. člen
Občinski svet lahko o svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.
Občinski svet lahko razpiše tudi svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi voljo občanov.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
68. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski inciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
3. Ljudska iniciativa
69. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo splošnega akta ali njegovo razveljavitev ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in o ljudski iniciativi.
VI. OBČINSKA UPRAVA
1. Organizacija občinske uprave
70. člen
Organizacijo in delovna področja občinske uprave določi občinski svet z odlokom, na predlog župana.
71. člen
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi občinski tajnik, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Župan lahko pooblasti občinskega tajnika za podpisovanje določenih aktov poslovanja.
Občinski tajnik je za svoje delo odgovoren županu.
72. člen
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan na podlagi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave.
O imenovanjih in sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v občinski upravi odloča župan ali po njegovem pooblastilu občinski tajnik.
73. člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in občinski tajnik so občinski funkcionarji in se za njih uporabljajo določbe zakonov, ki veljajo za funkcionarje v državnih organih.
Za zaposlene v občinski upravi se uporabljajo predpisi o delovnih razmerjih in plačah, ki veljajo za delavce v državni upravi.
74. člen
Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
2. Nadzor nad zakonitostjo dela občinske uprave
75. člen
Zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo občinski svet, župan in pooblaščeni delavci občinske uprave nadzoruje pristojno ministrstvo.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
76. člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
VII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
77. člen
Občina Vrhnika zagotavlja opravljanje javnih služb na naslednje načine:
– neposredno v okviru občinske uprave
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb
– z dajanjem koncesij
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
78. člen
Občinski svet z odlokom o javnih službah določi področja in vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
VIII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
79. člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin.
80. člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin ter drugih dajatev v skladu z zakonom.
81. člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.
Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter način financiranja.
V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
82. člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina članov občinskega sveta.
83. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
84. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine.
85. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
86. člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,5 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.
Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
87. člen
Rezerva se uporablja:
1. za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci
2. za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno
3. za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka od zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
88. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki, ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
89. člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev ali z najetjem posojil, vendar največ do višine, določene z zakonom o financiranju občin.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
90. člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
91. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
92. člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
– davek na dediščine in darila
– davek na dobitke iger na srečo
– davek na promet nepremičnin
– upravne takse
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, v višini določeni z zakonom.
93. člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
– davek od premoženja
– najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, poslovne prostore in druge občinske objekte
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
– komunalne takse
– razširjena reprodukcija pri cenah komunalnih storitev
– taksa za obremenjevanje okolja
– krajevne takse
– pristojbine
– odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda
– prihodki uprave
– drugi prihodki, določeni z drugimi akti.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.
Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
94. člen
Sredstva za finančno izravnavo se zagotavljajo v državnem proračunu za primer, če občina ne more zagotoviti financiranja zagotovljene porabe.
95. člen
Finančno poslovanje izvršuje splošna služba.
Delo splošne službe nadzorujejo župan ali občinski tajnik in nadzorni odbor.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
96. člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
97. člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvetretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
98. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacijo in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
99. člen
Občinski svet sprejema tudi odloke, odredbe, pravilnike, navodila, odločbe in sklepe kot splošne akte.
100. člen
Pristojnosti za izdajo posameznih splošnih aktov in postopek sprejemanja se določi v poslovniku občinskega sveta.
Pravna sredstva
101. člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
102. člen
Občinski svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, če se s predpisom države ali predpisom pokrajine, brez pooblastila ali soglasja občine, posega v njene pravice.
103. člen
Občinski svet ali župan lahko začneta spor o pristojnosti pred ustavnim sodiščem, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopata, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
104. člen
Občinski svet in župan imata pravico sprožiti upravni spor, kadar menita, da so prizadete koristi ali pravice občine.
XI. POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
105. člen
Občina Vrhnika se lahko poveže z drugimi občinami v širšo lokalno skupnost ali pokrajino zaradi uresničevanja skupnih interesov.
Odločitev o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino sprejme občinski svet z dvetretjinsko večino vseh članov.
106. člen
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v širšo lokalno skupnost ali pokrajino se določijo naloge, ki jih bo občina prenesla.
S potrditvijo statuta širše lokalne skupnosti ali pokrajine občinski svet določi prenesene občinske pristojnosti.
107. člen
Predstavnike občin v svet širše lokalne skupnosti ali pokrajine izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na način in po postopku, ki je določen za izvolitev predsednika in podpredsednika sveta.
108. člen
Občinski svet lahko z dvetretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino.
Za volitve predstavnikov občine v organ skupnosti ali zveze se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
109. člen
Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati statut občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79, 5/82, 11/86 in 2/87), statutarni sklep, z dne 22. 12. 1994 in sklep o spremembi statutarnega sklepa z dne 9. 2. 1995.
110. člen
Odloki in drugi splošni akti Skupščine občine Vrhnika in Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika, ki so bili v veljavi na dan 31.12.1994, se uporabljajo kot predpisi Občine Vrhnika, če niso v nasprotju s tem statutom.
111. člen
Mandati predstavnikov Občine Vrhnika v organih upravljanja javnih služb in zavodov trajajo do izteka njihovih mandatov ali do imenovanja novih.
112. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS, objavi pa se tudi v občinskem glasilu Naš časopis.
Št. 2/2-013-01/95
Vrhnika, dne 12. maja 1995.
Predsednik
Občinskega sveta
občine Vrhnika
Brane Jereb l. r.
